V poročilu so napovedali tudi ukrepe, ki se bodo osredotočali na lobistične napore pri EU-ju in velikih silah, da bi jih prepričali v nujnost iskanja novih modelov za reševanje vprašanja meje s Slovenijo. Prizadevali si bodo tudi za rešitve za LB, NEK in hrvaško manjšino ter še posebej za odprtje slovenskega trga za hrvaške delavce, so sklenili.

Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so ob tem ocenili, da je Slovenija "zelo aktivno" izkoriščala svoje članstvo v EU-ju za vsiljevanje dvostranskih vprašanj med hrvaškimi pogajanji o članstvu v evropski povezavi, ki jih je dejansko blokirala.

"Vzdušje, ki se je postopoma vzpostavilo po vstopu v EU, je izgubljeno, potem ko je Slovenija grobo kršila arbitražni sporazum," so poudarili. Zlasti je bilo po njihovem mnenju s Slovenijo težko vzpostaviti sodelovanje pri prebežniški krizi (mimogrede, isto trdi za Hrvaško tudi slovenska politika). To sodelovanje pa bi se v prihodnje lahko še poslabšalo, so dodali.

"Za povrhu Slovenija izvaja odločitev o postavitvi žice ("tehničnih ovir") ob meji, in sicer tako, da je posamezne dele bodeče žice protipravno postavila na ozemlju Hrvaške. Čeprav se od Slovenije zahteva, naj brez odlašanja odstrani bodečo žico, Slovenija to vztrajno zavrača," so še zapisali.

Kot primer sodelovanja med Zagrebom in Ljubljano pa so izpostavili proces Brdo Brioni.