29. novembra lani je papež Frančišek za novega koprskega škofa imenoval Petra Štumpfa, ki je vse od leta 2009 vodil škofijo Murska Sobota. Dozdajšnji koprski škof Jurij Bizjak je škofijo vodil od leta 2012. Pred dvema letoma in pol je dopolnil 75 let, ko je moral v skladu s cerkvenim pravom podati svoj odstop. Papež je njegov odstop lani vendarle sprejel, na njegovo mesto pa imenoval Štumpfa, ki bo kot novi koprski škof umeščen v soboto, 1. februarja.

Stanislav Slatinek, predsednik metropolitanskega cerkvenega sodišča nadškofije Maribor in predstojnik katedre za cerkveno pravo na Teološki fakulteti v Ljubljani, pojasni, da so razlogi za imenovanje novega škofa lahko različni. Običajno se škofovski sedež izprazni zaradi upokojitve prejšnjega škofa ali zaradi smrti. Redkeje se zgodi, da se sedež izprazni zaradi premestitve škofa iz ene škofije v drugo. V primeru izpraznitve murskosoboškega škofovskega sedeža tako govorimo o premestitvi. Nekaj takšnih primerov smo v Sloveniji že imeli, spomni Slatinek.

Leta 2000 je bil kot pomožni mariborski škof imenovan Anton Stres, ki je bil nato leta 2006 z oblikovanjem novih škofij imenovan za prvega celjskega škofa, leta 2009 pa je odšel v Ljubljano, kjer je bil imenovan za nadškofa metropolita. Slatinek spomni tudi na "menjavo" med Marjanom Turnškom, ki je bil od leta 2006 do 2009 murskosoboški škof, nato pa je odšel v mariborsko škofijo, zamenjal ga je prav Peter Štumpf, ki je bil dotlej pomožni škof v Mariboru.

Kakšen pomen imajo premestitve v Katoliški cerkvi? Slatinek odgovarja, da gre za ukrep, ki je vedno v korist "delne Cerkve", torej določenega območja, ki morda potrebuje prevetritev. "Papež izbere kandidata, ki bi bil najprimernejši, in ga premesti na drugo mesto, ker bi bil lahko tam koristnejši. Prav tako pa drži, da lahko premestitev kdaj pomeni tudi ukrep, da škof v prejšnji delni Cerkvi ne bi delal škode. Kritike so namreč vedno prisotne, nekateri škofa hvalijo, drugi kritizirajo."

Premestitve duhovnikov iz župnije v župnijo so v Katoliški cerkvi redna praksa. Premestitve škofov iz ene v drugo škofijo pa v Sloveniji po Slatinekovih besedah do zdaj niso bile prav pogoste. "Slovenci smo bili neki svetel primer, da smo škofa vedno iskali na svojem teritoriju, a že odhod Antona Stresa v Ljubljano ter zdaj Petra Štumpfa iz Murske Sobote v Koper je znamenje, da se Cerkev spreminja ter da starega principa ni več (…) Menjava vedno pomeni nekaj dobrega," je prepričan Slatinek. "Ko nekdo pride in začne na novo, je to gotovo osvežitev. Res pa je, da je lahko to osvežitev le za določeno skupino ljudi, ki se s spremembo strinjajo, drugi pa so lahko razočarani. Ti dve drži sta navzoči vsepovsod, tako v družbi kot v Cerkvi."

Kako poteka izbira novega škofa?

Čeprav odločitev na koncu pride z vrha, izbira novega škofa poteka "od spodaj navzgor". "Cerkev se vedno drži pravil zakonika cerkvenega prava, in sicer da izpraznjena škofija ne sme biti dolgo brez škofa ter da pri imenovanju novih škofov vedno sodeluje širša Cerkev. Najpogosteje je to krajevna Cerkev. Če vzamemo primer koprske škofije, kot krajevne Cerkve, ki je potrebovala novega škofa, so se zagotovo oni sami, torej stari škof in kleriki, najbolj zavzeli v tej zadevi. Seveda pa imajo izredno pomembno besedo vsi škofje v cerkveni pokrajini, torej celotna škofovska konferenca." Svojo vlogo nato odigra apostolski nuncij, diplomatski predstavnik Svetega sedeža oziroma papeža pri krajevni Katoliški cerkvi in državi. Nuncij izbere imena treh kandidatov in jih posreduje v Vatikan dikasteriju (nekdanji kongregaciji) za škofe. Med tremi kandidati tudi sam predlaga tistega, ki se mu zdi najprimernejši. Kardinali, ki so člani dikasterija za škofe, se odločijo, ali bodo sprejeli nuncijev predlog ali papežu predlagali katerega od preostalih dveh kandidatov. Končno odločitev sprejme papež.

Novi škof mora škofijo prevzeti dva meseca po papeževem imenovanju. A tudi v tem vmesnem času so "karte še odprte", pove Slatinek. Škofovska konferenca posamezne države lahko namreč izrazi nestrinjanje z izbiro. "Celotna škofovska konferenca se lahko napoti k papežu in mu pojasni razloge, zakaj določen kandidat ni najprimernejši. Papež tako lahko dobi nekaj informacij po redni poti, druge pa po 'izredni' poti." Če bi si papež premislil, bi bil imenovani škof naprošen, da se imenovanju odpove.

Kaj čaka murskosoboško škofijo?

Natančnega odgovora, kdaj bo murskosoboška škofija dobila svojega škofa, za zdaj ni. Ker gre za najmanjšo od šestih slovenskih škofij, se pojavlja bojazen, da bi po Štumpfovem odhodu ostala nekako zapostavljena. Da je ta strah prisoten, pritrdi tudi Slatinek. Kot pojasni, je premestitev škofa vendarle poseben in ne "klasičen" primer izpraznjenega sedeža škofije. V klasičnem primeru izpraznjenega sedeža se namreč nemudoma začne izbira oziroma volitve škofovskega upravitelja. Kadar pa gre za premestitev, se po cerkvenem pravu sedež ne izprazni, dokler stari škof ne prevzame vodenja nove škofije. "Dokler na primer škof Štumpf ne vzame v posest nove, koprske škofije, stara ni izpraznjena. Izpraznjena bo šele, ko bo kanonično prevzel novo škofijo. Uradno bo murskosoboški škofovski sedež tako izpraznjen po 2. februarju," pojasni Slatinek.

Sledi več možnosti. Ena od njih je, da bo papež takoj imenoval novega škofa. Druga možnost je, da bo apostolski sedež takoj naslednji dan – ali pa v osmih dneh – imenoval apostolskega administratorja oziroma upravitelja. "Lahko pa bo iz Vatikana nastala tišina. Takrat se mora v Sloveniji zbrati zbor svetovalcev in izmed sebe izbrati primernega kandidata za škofijskega upravitelja."

In kdo bi lahko bil začasni administrator murskosoboške škofije? Njeno upravljanje bi lahko začasno prevzel mariborski nadškof Alojzij Cvikl, saj škofija spada pod mariborsko metropolijo. Manjša možnost je, da bi to postal celjski škof Maksimilijan Matjaž, saj je celjska škofija že precej oddaljena od murskosoboške, pojasnjuje Slatinek. Ne nazadnje pa bi Vatikan za upravitelja lahko imenoval tudi enega od duhovnikov. Začasni upravitelj lahko škofijo vodi tudi leto ali dve. V cerkvenih krogih so se sicer takoj po imenovanju Štumpfa začeli snovati razmisleki in izbire imen kandidatov, ki bi lahko prevzeli izpraznjeno škofijo. Odločitev, ki jo bodo sprejeli v Vatikanu, je za zdaj neznana.