ZPS je v četrtek vladi in ministrstvom za zdravje, javno upravo, gospodarski razvoj in tehnologijo, pravosodje in notranje zadeve poslal dopis, s katerim je želel izraziti skrb oziroma podati stališča do mobilnih aplikacij, ki naj bi omogočile boljši nadzor nad spremljanjem širjenja novega koronavirusa v državi.

Po njihovem mnenju so lahko analiza velikih količin zbranih podatkov, mobilne aplikacije in druge sodobne tehnologije koristna orodja za nadzor pandemije, ki bi dovoljevala postopno rahljanje omejitev. "A v kriznem času je še bolj kot sicer pomembno zavarovati temeljne pravice in svoboščine potrošnikov, "opozarjajo. Zato so vlado pozvali, naj poišče pravo ravnovesje med varovanjem javnega zdravja in temeljnimi pravicami.

V ZPS-ju predlagajo koordiniran evropski pristop k zaščiti podatkov. Zato vlado pozivajo, naj implementira priporočila in usmeritve Evropske komisije in institucij pri uporabi mobilnih aplikacij za opozarjanje in sledenje bolezni covid-19, in dodajajo, da podatkov, zbranih za omejitev bolezni, nikakor ne bi smeli uporabiti za kakršne koli komercialne namene. Prav tako bi se mobilna aplikacija lahko uporabljala le začasno in na podlagi jasne privolitve posameznika, ukrepi pa bi morali popolnoma zadostiti pogojem Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi varnosti samih aplikacij za nadzor širjenja bolezni. Zaradi visoke občutljivosti in velikih količin zbranih podatkov bodo namreč po prepričanju ZPS-ja aplikacije privlačna tarča za kibernetske napade.

"Nekatere aplikacije covid-19 bi se morda lahko uvrstile med medicinske naprave, a trenutna zakonodaja na tem področju se ne posveča varnostnim zahtevam, kar bi lahko ogrozilo ustrezno varovanje potrošnikov," opozarjajo. "Če se bo slovenska vlada odločila za sledenje širjenju novega koronavirusa z uporabo mobilne aplikacije, pozivamo, da to stori v tesnem sodelovanju z informacijskim pooblaščencem."

Slovenija se je znašla med državami, ki pravice omejujejo nesorazmerno

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pa je na vlado naslovila odprto pismo, v katerem opozarja na nesorazmerno omejevanje pravic državljanov. V pismu premierju Janezu Janši, njegovi ekipi ter poslancem je zapisala, da se zaveda, da so razmere povsod po svetu zahtevne in zahtevajo ustrezno ukrepanje, zato informacijski pooblaščenec v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov budno spremlja različne pristope k reševanju razmer in ugotavlja, da se je Slovenija brez jasnih strokovnih razlogov in argumentov znašla med tistimi državami, ki pravice posameznikov omejujejo nesorazmerno.

Zato pozdravlja vložitev zahteve za oceno ustavnosti in začasno zadržanje izvajanja 103. člena zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Ustavno sodišče bo tako lahko po navedbah Prelesnikove preverilo potrebnost ukrepov zlasti z vidika ocen zdravstvene stroke ter pretehtalo vse vidike utemeljenosti, legitimnosti in sorazmernosti teh posegov.

Uporaba tehnologij za sledenje lokacij državljanov upravičeno vzbuja pomisleke

Vlade in različni pobudniki zasebnega sektorja se pri odzivu na pandemijo množično usmerjajo k uporabi tehnologij, ki temeljijo na obdelavi osebnih podatkov, kar utemeljeno sproža številne pomisleke glede varstva zasebnosti, ugotavlja Prelesnikova. Takemu poskusu na ravni obvezne obdelave osebnih podatkov od države in v smeri sledenja lokaciji posameznikov, smo bili po njenih navedbah v Sloveniji priča s predlaganim besedilom 104. člena zakona o interventnih ukrepih, ki pa ga je koalicija umaknila.

Sporen tudi 103. člen protikoronskega zakona

A po ocenah Prelesnikove tudi besedilo 103. člena zakona o interventnih ukrepih vsebuje resen razlog za skrb. "Z vidika ustavne pravice do zasebnosti je sporno najmanj to, da bodo na njegovi podlagi represivni organi, med katere sodi policija, pridobivali osebne podatke za povsem nejasno opredeljene namene, množično in na zalogo. Gre za t. i. ribarjenje po podatkih brez vnaprejšnjega suma kršitve, ki tovrstnim organom glede na sodno prakso niso dovoljene," je navedla.

V demokratični družbi po njenih navedbah ne more biti sprejemljivo, da namesto inšpektorjev z inšpekcijskimi pooblastili nadzor odločb, izdanih na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, izvajajo policisti z uporabo polnih (celo razširjenih) policijskih pooblastil.

Slovenija je glede varstva človekovih pravic po ocenah Prelesnikove na prelomnici, "spoštovanje ustave pa nam vsekakor omogoča, da ne zdrsnemo v družbo tistih držav, kjer se ob 70. obletnici sprejema Evropske konvencije o človekovih pravicah državljani sprašujejo, ali jim te pravice sploh še pripadajo".