Odbor DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je po predstavitvi in razpravi z desetimi glasovi za in štirimi proti podprl Ireno Šinko, kandidatko za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Irena Šinko je predstavitev začela z vizijo prihodnosti slovenskega kmetijstva. Kot je dejala, se mora usmeriti k trajnostnemu kmetovanju, s poudarkom na ekonomsko učinkoviti pridelavi, varovanju okolja in socialni vzdržnosti. "Hrana naj bo pridelana lokalno, varno in na čim bolj tradicionalen način. Oskrba mora biti nemotena in z večjo dodano vrednostjo. Vzpostaviti moramo učinkovit nadzor nad izvorom hrane. Kmetijsko pridelavo moramo spremeniti na način, da bo do okolja prijazna, raba naravnih virov ne sme imeti škodljivih posledic, ostane naj podnebno nevtralna. Ohranjati moramo biotsko raznovrstnost."

Poleg strateške funkcije pridelave in predelave hrane imajo slovensko kmetijstvo, predelovalna industrija in gozdarstvo tudi zelo pomembno okoljsko in prostorsko vlogo, meni Irena Šinko. "Resor ni odvisen le od lastnega delovanja, temveč tudi od zunanjih dejavnikov, ki ga lahko močno pretresejo. To so velika nihanja cen na trgu, izbruhi bolezni in škodljivcev, neugodni naravni pojavi, neugodne vremenske razmere in v zadnjem obdobju tudi vojna v naši regiji."

Šinko namerava politiko MKGP usmeriti v razvoj trajnostnega načina kmetovanja in s tem zmanjšati porabo mineralnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ter povečan vnos organskih snovi v tla. "V Sloveniji imamo veliko površin, ki so pod zaščito Nature 2000, so vodovarstvena območja ali krajinski parki. Na teh območjih bo treba spodbujati ekološko kmetovanje in mu zagotoviti ustrezno podporo." Slovenija si mora zastaviti cilj, da poveča samooskrbo s hrano, čim več lokalno pridelane hrane pa mora priti do javnih zavodov, je dodala.

Šinko je poudarila tudi krepitev pravičnega partnerskega sodelovanja med vsemi deležniki v agroživilski verigi. "Cilj je, da povečamo dodano vrednost pri vseh deležnikih, z največjim deležem pri primarnih predelovalcih, saj so ti na trgu najšibkejši pogajalci." Šinko obenem meni, da bi bilo treba povečati prodajo neposredno na kmetijskih gospodarstvih.

Kmetijstvo potrebuje generacijski preboj

Kmetijstvo mora biti po besedah Šinko tudi socialno vzdržno, trenutno smo namreč priča zaraščanju kmetijskih površin in opuščanju kmetijske pridelave. Treba bo krepiti podeželje in kmetom in kmetovanju dvigniti ugled v družbi ter spodbujati ekološki turizem. "Zgoditi se nam mora generacijski preboj. Slovenija je specifična in raznolika. Na eni strani imamo kmetije, ki so digitalizirane in tehnološko vrhunsko razvite, s konkurenčno pridelavo in prirejo. Na drugi strani so manjša kmetijska gospodarstva, ki so pomembna za ohranjanje kmetijstva na območjih z omejenimi dejavniki in za poseljenost." Oboji morajo preživeti in biti ekonomsko učinkoviti, je dodala Šinko.

Kmetijska gospodarstva morajo po mnenju Šinko začeti prevzemati mlajše generacije, ki bodo znale vzpostaviti povezave kmetijstva z drugimi področji. "Povprečna starost nosilca kmetijskega gospodarstva je 62 let." Zato bi morali po njenih besedah narediti podeželje dovolj zanimivo, da bi mladi iz mest prevzemali opuščene kmetije. "Na vaseh je veliko kmetij, ki so zaprte in prazne in jih nihče ne obdeluje." Cilj ministrstva bo torej znižanje starostne strukture nosilcev kmetijskih gospodarstev. "To bomo dosegli, če bomo izvajali že sprejeti akcijski načrt dela z mladimi."

Šinko je proti koncu predstavitve poudarila, da moramo predvsem ohraniti obstoječi obseg kmetijskih zemljišč, saj smo po podatkih kmetijskega inštituta od leta 1991 do 2021 izgubili več kot 80.000 hektarov kmetijskih zemljišč ali kar 14 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč. Zato moramo ohraniti proizvodne zmogljivosti obstoječih zemljišč in usposobiti zaraščene površine. "Cilj nam mora biti, da varujemo kmetijska zemljišča, ker smo jih v preteklih letih veliko izgubili, in da določimo trajno varovana kmetijska zemljišča."

Dodala je še, da bo treba kmetijstvo prilagoditi podnebnim spremembam. To pomeni, da bo v skladu z zvezami treba zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, na drugi strani pa kmetijstvo prilagoditi podnebnim razmeram, ki smo jim priča vsak dan. Šinko predlaga naložbe v nakupe rastlinjakov in nove tehnologije. "Pridelovalcem je treba pomagati z zaščitnimi ukrepi, kot so namakanja, oroševanja proti pozebam, protitočnimi mrežami, sofinanciranjem zavarovanja …" Zavzela se je tudi za dobro počutje živali pri živinorejcih od vzreje do zakola.

Ob koncu predstavitve je namenila nekaj besed še gozdarstvu. Šinko je dejala, da je ključno, da slovenski gozdovi ostanejo odprti in gibanje po njih prosto. Kljub vsemu pa bi bilo treba sankcionirati obiskovalce, ki v gozdovih povzročajo škodo in v gozd odvažajo smeti. "Kot velik problem vidim razdrobljeno lastniško strukturo zasebnih gozdov." Od ustanovitve SIDG leta 2016 se je veliko govorilo o gozdnolesnih verigah in ustanavljalo lesnopredelovalne centre za doseganje čim višje dodane vrednosti lesa in lesnih proizvodov. A prizadevanja za povečanje dodane vrednosti so po njenem ostala na papirju, zato bo nujen učinkovit in ustrezen nadzor nad prometom gozdnih asortimentov. Za višjo dodano vrednost lesa bo treba posodobiti akcijski načrt.

Na področju divjadi in lovstva je treba skrb nameniti hitrim in učinkovitim postopkom za povrnitev škode. "Pomembni so vzdržno sobivanje, načrtno upravljanje divjadi in zveri ter hitro izplačane odškodnin," je dejala. Področje čebelarstva je po njenem mnenju v zadnjem času doseglo velik napredek, delo bo treba nadaljevati ter spodbujati mlade za to panogo in kmete k zasaditvi čim večjega deleža medovitih rastlin. Pri ribištvu bo treba zagotavljati pomoč na področju oviranega ribolova.

Pri prehrani pa je treba po njenem prepričanju nadaljevati sheme kakovosti, povečati promocijo slovenske hrane ter oblikovati načrt za manj izgub in manj odpadne hrane. Povečati je treba dobavo lokalno pridelane hrane predvsem javnim zavodom, je še dejala in dodala, da bo vse to možno izvesti le z ustreznimi pravnimi podlagami in dobrim sodelovanjem.

Kot je uvodoma izpostavila kandidatka, MKGP skupaj z Agencijo RS za kmetijske trge, Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Inšpektoratom za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo zaposluje več kot 1000 javnih uslužbencev in je po številu zaposlenih in porabi proračunskih sredstev eno obsežnejših ministrstev. Javni zavodi v pristojnosti ministrstva so zavod za gozdove, zavod za ribištvo, sklad kmetijskih zemljišč ter inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo.

Irena Šinko bo ministrica iz kvote Gibanja Svoboda

Irena Šinko je bila rojena 5. januarja 1964, po izobrazbi je univerzitetna diplomirana inženirka zootehnike in univerzitetna diplomirana pravnica. Zdaj je zaposlena kot višja svetovalka na oddelku za okolje in prostor na Upravni enoti Murska Sobota. Predtem je bila med letoma 2010 in 2018 direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov R Slovenije. Svojo poklicno pot je začela kot tehnologinja v ABC Pomurki in nadaljevala kot kmetijska inšpektorica na Medobčinski inšpekcijski službi občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota ter kot učiteljica strokovnega predmeta živinoreja na Srednji kmetijski šoli Rakičan.