V društvu za integracijo homoseksualnosti DIH opozarjajo predvsem na 22. člen, ki ureja dedovanje. Člen po njihovem mnenju na drugačen, povsem neobičajen način, glede na zakon o dedovanju, ureja vprašanje dedovanja po umrlem partnerju, so povedali za MMC. Razlog za to pa je, navajajo v društvu, le istospolna usmerjenost partnerjev.

Podobno mnenje imajo v sekciji Škuc LL, kjer opozarjajo, da istospolni partnerji nimajo pravice do dostopa do zdravstvenega, pokojninskega in socialnega zavarovanja po partnerju, nimajo statusa svojca in posledično pravic, ki iz tega izhajajo. Tudi v DIH-u opozarjajo, da zakon ne omogoča zunajzakonskih zvez istospolnih partnerjev in odreka registriranim istospolnim partnerjem pravico do posvojitve otrok.

Pri urejanju istospolnih partnerstev velika pravna praznina
V DIH-u opozarjajo, da tudi v preostalih zakonih, ki predvidevajo partnersko skupnost in družino, vlada velika pravna praznina, kar zadeva pravice istospolnih parov. Zato se zavzemajo za številne dopolnitve, da bodo imeli v Sloveniji istospolno usmerjeni enake pravice kot heteroseksualno usmerjeni.

Pomanjkljivosti v zakonu so razlog, da so se eno leto po uveljavitvi zakona v sekciji Škuc LL odločili, da na vlado naslovijo pobudo za dopolnitev zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Kot je povedala koordinatorica lezbične sekcije pri Škucu Tatjana Greif, obstoječa zakonodaja ignorira področje socialne varnosti, prav tako pa homoseksualni partnerji nimajo statusa svojca in pravic, ki izhajajo iz tega. Vladi tudi predlagajo bolj nevtralno poimenovanje zakona, saj je naziv registracija po njihovem mnenju neprimeren.

V enem letu 12 registriranih istospolnih parov
Kot je za MMC povedal Mitja Blažič, predsednik DIH-a, je raziskava, ki jo je opravil Mirovni inštitut in je vključevala skoraj 500 vprašanih, pokazala, da bi se registriralo kar 61 odstotkov vprašanih. Kljub temu se je v zadnjem letu registriralo le 12 parov. Razlog naj bi bil po mnenju Blažiča to, da istospolno usmerjeni zakon doživljajo kot diskriminatoren, glede pravic pa ne dovolj privlačen, da bi se za registracijo odločili bolj množično. Istospolni pari so kot glavne razloge za registracijo sicer navedli, da bi s poroko pridobili večjo socialno varnost, imeli bi večje možnosti na razpisih za neprofitna in socialna stanovanja, družba bi homoseksualce začela bolje sprejemati in s poroko bi njihova partnerska zveza dobila večjo veljavo.

Čakajoč na odločitev ustavnega sodišča
Blažič in partner sta novembra lani na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Zdaj pri DIH-u čakajo na razsodbo, potem pa bodo sprožili postopke za odpravo diskriminatornosti v zakonu, za dopolnitev zakona tako, da bo uveljavljal načelo enakosti pred zakonom za vse.

Na direktoratu za družino ministrstva za delo, družino in socialne zadeve poudarjajo, da neskladij zakona z ustavo niso ugotovili. Menijo, da so navedbe, da posameznik, ki želi skleniti registrirano partnerstvo, ne more urediti razmerja na področju socialne varnosti, statusa svojca, zakonitega dediča, davčnih vprašanj, neutemeljene, saj te pravice lahko uveljavlja vsak posameznik v skladu s predpisi, ne glede na spolno usmerjenost.

A. M.