Predlog zakona o varstvu okolja so v parlamentarni postopek, potem ko so v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha zbrali potrebnih 5000 overjenih podpisov podpore državljanov, vložili nevladniki.
Kot je v imenu predlagateljev pojasnila Mateja Satler iz naravovarstvenega društva Eko Anhovo in Dolina Soče, prebivalci srednjega Posočja že desetletja trpijo zaradi posledic industrijskega onesnaževanja, zdajšnja ureditev pa nesmiselno različno obravnava sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig, pri čemer za druge veljajo milejši pogoji glede izpustov emisij kot za specializirane sežigalnice odpadkov. Temeljna zahteva nevladnikov je, da se okoljski standardi, ki veljajo za sežigalnice odpadkov, zakonsko izenačijo s tistimi za sosežigalnice.
Predlog novele predvideva tudi določbo, da se na vseh večjih izpustih naprave izvaja enak obratovalni monitoring kot na glavnem izpustu ter se poveča frekvenca poročanja o monitoringu z letne na mesečno, kar je po njeni presoji "nujno z vidika ustreznega nadzora in preglednosti delovanja onesnaževalca".
"Cilj predloga je zagotoviti enako raven varstva okolja in zdravja ljudi v okolici sežigalnic in naprav za sosežig. Popolnoma nedopustno je, da prebivalci, ki živimo v okolici takšnih obratov, nosimo nekajkrat večje breme industrijskega onesnaževanja kot naši sodržavljani," je opozorila, poslance pa pozvala k odpravi dolgoletnih krivic.
Opozorila o dolgoletni krivici, ki se godi prebivalcem srednjega Posočja
Na okoljska bremena, ki puščajo odtis na zdravju in življenju prebivalcev v bližini cementarne, je v predstavitvi stališča poslanske skupine Levice opozorila Nataša Sukić. Kot je dejala, ljudje, ki živijo v okolici teh obratov, dokazano pogosteje zbolevajo za rakom, pri čemer je po njenem mnenju nujno zavedanje, da strupene snovi, ki se sproščajo v zrak, škodujejo v že zelo majhnih koncentracijah. "Danes imamo na mizi zakon, ki bo vzpostavil minimum od minimuma, in to je, da morajo za vsakršen sežig odpadkov veljati enaka pravila, zato temu zakonu kapital tako zelo ostro nasprotuje," je opozorila in dodala, da cementarna s sosežigom odpadkov znižuje stroške proizvodnje. Ti bi bili bistveno višji, če bi uporabljala čistejše gorivo.
Tomaž Lah iz Gibanja Svoboda je v imenu poslanske skupine spomnil na zaveze, ki so jih državljanom dali pred volitvami in se nanašajo na konkretne zaveze glede termične obdelave odpadkov, med katerimi je tudi zagotovitev izvajanja neodvisnega obratovalnega in kontrolnega monitoringa emisij. Pred tem, da se prebivalcem v srednjem Posočju predolgo godi krivica in da je treba dati zdravju prednost pred finančnimi koristmi, si v stranki po njegovih besedah ne zatiskajo oči, menijo pa, da je treba biti pri sprejemanju zakonskih rešitev, ki naj bi vsem ljudem zagotovile zdravju primerno življenjsko okolje, previden. Da bi se izognili scenarijem, ki bi nastopili kot posledica morebitnih naglih in nepremišljenih odločitev, so se zavzeli za obravnavo novele po rednem postopku.
Da zakon obravnava prave vsebine in si zastavlja cilje, h katerim bi morali stremeti vsi, je v imenu SD-ja ocenil Predrag Bakovič, ob tem pa opozoril, da predlagane spremembe niso tako preproste, zaradi česar je po njegovi oceni sprejemanje novele po rednem postopku pravilna odločitev. "Soočiti moramo vse poglede in mnenja, zakaj je zakon dober in zakaj bi ga bilo treba med obravnavo prilagoditi," je poudaril.
Opozicija poziva k upoštevanju opozoril gospodarstva
Da v poslanski skupini zakonu ne bodo nasprotovali in da se zavedajo, da je treba okoljska bremena zniževati, pa je v imenu poslancev SDS-a dejal Danijel Krivec. Po njegovih besedah na načelni ravni podpirajo izenačitev mejnih vrednosti. "Zakon ima trenutno še vedno veliko nejasnosti, pa bo v normalnem postopku še kar nekaj časa, da ga korigiramo in izpolnimo geslo Naj Anhovo zadiha. Želeli bi si, da se v nadaljevanju vključi najširša strokovna javnost, da pridemo do zakona, ki bo pil vodo in ne bo povzročil nasprotovanj v gospodarstvu in drugih okoljih," je dejal.
V NSi-ju pa so prepričani, da je mogoče pri obravnavi novele zakona uskladiti tako pravico ljudi do čistega okolja kot tudi interese gospodarstva. Kot je v imenu poslancev NSi-ja dejal Janez Žakelj, podpirajo strožje zahteve glede izpustov škodljivih snovi v okolje, ki nastajajo pri sosežigu, in tudi strožje zahteve glede okoljskega monitoringa ter javno objavo podatkov za večje povzročitelje okoljskih obremenitev, medtem ko so zadržani do novih dajatev, ki jih zakon prinaša "ne samo za Salonit, temveč za številna druga podjetja". V NSi-ju si zato želijo, da bi bila novela med rednim zakonodajnim postopkom deležna širše obravnave, pri čemer pa "ne smemo preslišati opozoril gospodarstva, da bi lahko imel tako napisan zakon številne nepredvidljive posledice, saj bi lahko vplival na poslovanje več 100 podjetij".
Vmesno poročilo preiskovalke, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank
DZ je s 55 glasovi za in 15 proti sprejel vmesno poročilo preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank. Na tajnem delu seje se je seznanil s tajnim delom poročila.
Komisija DZ-ja je v parlamentarno preiskavo vključila podjetja NovaTV24.si, Nova hiša, Nova obzorja in Geopolar Zaščite. Na podlagi izjav virov, prič in dokumentacije komisija v vmesnem poročilu sklepa, da omenjena podjetja delujejo kot obvodni računi danes največje opozicijske stranke in da gre torej za politični in poslovno-finančni projekt stranke SDS, je v predstavitvi vmesnega poročila pred DZ-jem v petek izpostavila zdaj že nekdanja predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek.
Vmesno poročilo so podprli tudi v poslanski skupini NSi-ja, Aleksander Reberšek je v njenem imenu dejal, da "če bi narod vedel, kar se je dogajalo danes na zaprti seji, je prepričan, da bi bila podpora določenim strankam drugačna".
Poslanec SDS-a Žan Mahnič je ugotovitve komisije označil za natolcevanja, ki "nimajo nobene zveze s SDS-jem". Komisiji očita tudi, da preiskuje zasebne osebe, kar je zloraba namena in same preiskovalne komisije. Dodal je, da so se različne preiskovalne komisije že ukvarjale s tem, a v vseh teh letih niso dokazale nič oprijemljivega.
SDS je vložil tudi dopolnilo, s katerim predlaga širitev odrejene parlamentarne preiskave, in sicer bi preiskovalna komisija preiskovala tudi domnevno nezakonito financiranje volilne kampanje Gibanja Svoboda pred lanskimi parlamentarnimi volitvami. A ker so v SDS-u dopolnilo vložili nepravilno, DZ o njem ne bo ne razpravljal ne glasoval.
DZ za boljšo varnost cestnega prometa
DZ je brez glasu proti sprejel resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2023 do 2030. Z njo naj bi dosegli, da na slovenskih cestah do leta 2030 ne bo umrlo več kot 50 ljudi. Resolucija sledi Viziji nič, ki zasleduje cilj nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč do leta 2050.
Z ukrepi iz nacionalnega programa naj bi dosegli, da na cestah do leta 2030 ne bo umrlo več kot 50 ljudi in da se v prometnih nesrečah ne bo hudo poškodovalo več kot 400 ljudi. Izhodišče je leto 2019, ko na gostoto prometa na cestah in s tem povezane prometne nesreče še ni vplivala epidemija covida-19.
Nacionalni program zajema devet svetovnih in nacionalnih stebrov. Med svetovne stebre spadajo multimodalnost in prostorsko načrtovanje, varna cestna infrastruktura, varna vozila in varna uporaba cest ter odziv po nesreči. Med nacionalnimi stebri pa so mikromobilnost, poklicni vozniki tovornih vozil, vozniki enoslednih motornih vozil in starejši udeleženci v prometu.
V naslednjih letih resolucija predvideva razvoj infrastrukture, tako da bodo še bolj spodbujali varno uporabo javnega prevoza, hojo, kolesarjenje in druge oblike aktivne mobilnosti. Hkrati je predvideno uvajanje ukrepov za manjšo hitrost, na primer širitev območij z največjo dovoljeno hitrostjo 30 kilometrov na uro in območij umirjenega prometa predvsem v okolici šol, vrtcev, vozlišč javnega potniškega prometa in v naseljih.
Prav tako načrtujejo pregled in oceno varnosti šolskih poti, vzpostavitev ocenjevanja varnosti državnih kolesarskih povezav, postopno prenovo zakonodaje s področja projektiranja cest, ki bo vključevala najnovejša strokovna spoznanja, in pregled stanja prometne signalizacije, reklamnih in označevalnih tabel s ciljem vzpostavitve minimalne nujne in jasne prometne signalizacije brez motečih elementov ter odstranitev nepotrebnih elementov.
Resolucija poleg tega predvideva spremembo predpisov v smeri zaostritev zakonodaje v povezavi z večkratnimi kršitelji in preučitev možnosti za dvig regresnega zahtevka zaradi povzročitve hude prometne nesreče zaradi alkohola ali prepovedanih drog s 13.560 evrov na 130.000 evrov. Predvideva tudi znižanje mejnih vrednosti koncentracije alkohola v krvi na 0,0.
Dokument se ne nazadnje dotika novih oblik mobilnosti v prometu in predvideva dvig starosti za uporabnike lahkih motornih vozil in e-koles nad 15 let ter uvedbo usposabljanja osnovnošolcev za dovoljenje za vožnjo z e-skiroji po vzoru kolesarskega izpita.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje