Izredno sejo v povezavi z "načrtnim finančnim izčrpavanjem hrbtenice slovenskega novinarstva STA-ja s strani vlade" so zahtevali v opozicijskih LMŠ-ju, SD-ju, Levici, SAB-u in poslanski skupini nepovezanih poslancev.

Za to potezo so se odločili po odstopu direktorja STA-ja Bojana Veselinoviča, ki je odstopil po neuspešnih pogovorih z direktorjem vladnega urada za komuniciranje Urošem Urbanijo o pogodbi o javni službi v letu 2021. Veselinovič je tedaj pojasnil, da ne more privoliti v pogoje, s katerimi predstavnik vlade izsiljuje plačilo za javno službo, ter dodal, da pri "teptanju novinarske avtonomije ne bo sodeloval".

V opozicijskih poslanskih skupinah so v zahtevi za sklic izredne seje spomnili, da STA že celotno letošnje leto opravlja javno službo brez državnega financiranja. Ker je agencija tik pred finančnim zlomom, se sprašujejo, komu je to v interesu in kaj je v ozadju. Poudarili so še, da je STA vedno poročal verodostojno, objektivno in brez vrednostnih sodb.

Dan, ko je Veselinovič odstopil s položaja direktorja, torej 30. september, pa so označili kot "nedvomno tragičen dan za nepristransko poročanje". "Zdi se, da je z Veselinovičevim odstopom vladi uspela ogromna zloraba v misiji preoblikovanja medijske krajine in sistematičnega spodkopavanja medijev, ki zmorejo in upajo biti kritični," so v opoziciji zapisali v zahtevi.

Za odločanje na seji so zato pripravili predlog priporočila, po katerem bi DZ vladi priporočil, da spoštuje 66. člen sedmega protikoronskega zakona in 20. člen zakona o STA-ju. Od vlade pa bi zahtevali, da v treh dneh zagotovi financiranje javne službe STA-ja.

Do predlaganega priporočila se bo sicer v četrtek opredelil še parlamentarni odbor za kulturo.