Izredno sejo so sicer zahtevali poslanci SMC-ja in Levice. Predlagali so, da DZ na njej obravnava 14 zakonskih predlogov in en predlog avtentične razlage zakona. Pogoje za uvrstitev na dnevni red seje je izpolnilo le šest zakonskih predlogov in predlog za avtentično razlago zakonov. Preostalih osem predlogov matična delovna telesa zaradi obstrukcije SDS-a, NSi-ja, DeSUS-a in SD-ja niso obravnavala in tako niso izpolnjevali pogojev za uvrstitev na dnevni red.

V SDS-u, NSi-ju, DeSUS-u in SD-ju so že pred sejo pojasnili, da nasprotujejo sprejemanju takšnega velikega števila zakonov tik pred volitvami, posebej ker bi nekateri zakoni imeli finančne posledice za državni proračun. Pri tem so opozorili na ocene fiskalnega sveta, da se Slovenija oddaljuje od srednjeročnega fiskalnega cilja, ki je uravnoteženje javnih financ.

Pogoje za obravnavo na izredni seji je sicer izpolnjevalo šest zakonskih predlogov: novela zakona o enakih možnostih žensk in moških, spremembe zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih in vrhunskih športnikov, zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, zakon o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji, zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti ter zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.
V SMC-ju razočarani
Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer je na novinarski konferenci po seji izrazila razočaranje nad tem, da je nesprejetje dnevnega reda preprečilo obravnavo omenjenih zakonov, posebej zato, ker so proti dnevnemu redu po njenih besedah glasovali tudi nekateri poslanci, ki so posamezne izmed predlaganih zakonov na odborih podprli.

"Bili smo priča strašljivemu zavezništvu starih političnih strank, zavezništvu, ki govori proti rešitvam v dobrobit ranljivih skupin v naši državi," je dejala. Po njenih besedah so namreč z omenjenimi zakoni, med katerimi so nekatere vložili tudi poslanci SMC-ja, želeli le popraviti nekatere krivice, ki jih ni uspelo odpraviti preteklim vladam.

Po njenih besedah si želijo v prihodnosti delati predvsem s takšnimi političnimi strankami, ki bodo v skrbi za ljudi presegale tako "cenene politične interese", kot smo jim bili priča danes.