"Moteče je bilo, da so se spravili na Marka Jakliča v inkvizicijskem smislu. Verjemite, da ima ob vseh odprtih postopkih že debelo kožo, samo tukaj gre dejansko za 'kadija tuži, kadija sudi', gre za kafkovski proces," je za Planet Siol.net povedal Jakličev odvetnik Matej Erjavec.

Prepričan je, da je bil že sam postopek ugotavljanja, ali je Jakličeva magistrska naloga plagiat, sporen, in sicer tako glede tega, da Jaklič do njihovega posredovanja sploh ni bil vabljen na zaslišanje prič, kot tega, da so zaslišali le nekatere priče. Tako je pred komisijo stopil le Boštjan Aver, soavtor ene izmed dveh spornih študij, medtem ko naj bi komisija od Mića Mrkaića – prvotna informacija je bila, da je Jaklič nalogo prepisal prav od njega – dobila le pisni zagovor, da nima nič s tem. Enako je le na pisna vprašanja odgovoril tudi Gregor Artač, Jakliču pa tako ni bila dana možnost, da bi ju tudi sam kaj vprašal, poroča siol.net.

Jakličev odvetnik: Dejstvo je, da je Jaklič v nalogi objavil svoja izhodišča
"Komisija je podala mnenje, da je dovolj dokazov za uvedbo postopka za odvzem magisterija, pri čemer je tričlanska komisija kot bistvena izpostavila tri vprašanja, in sicer ali je Jaklič avtor oziroma vsaj soavtor študij, ki naj bi bili delno povzeti v njegovi nalogi, ali sta bili te študiji kadar koli javno objavljeni in ali je imel dovoljenje soavtorjev za njuno uporabo," je povedal Erjavec in dodal, da se je izkazalo, da je Aver odgovarjal v veri, da ga sprašujejo o tisti različici avtorskega dela, ki sta jo na osnovi izhodiščnega Jakličevega dela nadgradila skupaj z Jakličem za potrebe Vzajemne.

"Dejstvo je, da je Jaklič v nalogi objavil svoja izhodišča, ki so napisana na 17 straneh, medtem ko nadgrajena različica, kjer je soavtor tudi Aver, vsebuje okoli 40 strani. Aver je, potem ko smo ugotovili, da so ga spraševali o osnovni različici, podal notarsko overjeno izjavo, da je kot soavtor sodeloval pri nadgradnji, medtem ko je tistih 17 strani, ki so v sodnem spisu, dejansko Jakličevo delo," trdi odvetnik, ki opozarja, da je torej po tej logiki Jaklič prepisoval od samega sebe.

Prepričan je, da odvzem magistrskega naziva temelji zgolj na dvomih. "Vse tri priče so potrdile, da je Jaklič vsaj soavtor dveh očitanih študij, da niso imele nič proti uporabi skupnega avtorskega dela in da naloga ni bila nikjer javno objavljena, torej so ovržene vse tri bistvene točke, ki so bile temelj za odvzem naloge," je prepričan Erjavec.

Jaklič naj bi namreč uporabil le svoja lastna izhodišča, pa tudi če bi uporabil nadgradnjo obeh, ki ju je opravil eno z Averjem in drugo z Artačem, je imel za to kot soavtor vso pravico, čemur nihče izmed soavtorjev ne bi nasprotoval, študiji pa tudi nista bili nikjer javno objavljeni. Z upravnim sporom, ki ga je sprožil zaradi domnevne nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka in nepravilno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja želi odpraviti sklep o odvzemu magistrskega naziva.

Mestni svet bo odločal, ali bo Jaklič še na vrhu ljubljanskih lekarn
Obstaja pa še ena komponenta, ki bi lahko pomagala Jakliču ohraniti magistrski naziv – trenutno tudi ne prejema dodatka na magisterij –, in sicer zastaralni rok. "Čeprav statut univerze ne ureja zastaralnega postopka odvzema naslova, pa je po zakonu o upravnem postopku vodenje po več kot šestih letih nedopustno," je še prepričan Jakličev odvetnik. Gre za objektivni rok za obnovo postopka po zakonu o upravnem postopku, ki je tri leta in se mora po mnenju odvetnika upoštevati tudi pri odvzemu magisterija. Jaklič je magisterij zagovarjal julija 2005, novembra je dobil potrdilo oziroma diplomo, od dejanja pa je tako preteklo že več kot šest let.

Ne glede na to, kako bo odločilo upravno sodišče, pa bo o tem, ali bo Jaklič še na vrhu ljubljanskih lekarn, v ponedeljek odločal mestni svet. Dragotin Mate iz SDS-a se je že javno izrekel, da Jakliča ne namerava podpreti, ali bodo Jankovičevi svetniki dovolj, pa bo znano v ponedeljek.