Zanj ni dovolj, da se poboje načelno obsodi, temveč bi morali storilce odkriti in pripeljati pred sodišče. Ob tem pa je opozoril na neenostnost v družbi, saj poboji niso v celoti prepoznani kot kaznivo dejanje.

Po najdbi množičnega grobišča v Hudi Jami, so opravili več kot sto daljših razgovorov z osebami, ki bi lahko posredovale uporabne informacije, je še pojasnil Jamnik in dodal: "Nekatere stvari se nam že kažejo v obrisih." Opozoril je še, da danes še živijo ljudje, ki so izvrševali povojne poboje, zato jih je treba najti in preganjati.

Predlagani trije sklepi
Predsednica komisije Eva Irgl pa je ob tem poudarila, da levi pol politike ni nikoli zahteval obsdobe tistih, ki so poboje zakrivili in predlagal tri sklepe: podporo komisije pri delu institucij, ki evidentirajo grobišča, predlog vladi, naj zagotovi sredstva za nemoteno delo Študijskega centra za narodno spravo in sprejetje resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu.

Ob tem se je oglasila poslanka SD-ja Majda Potrata in spomnila, da je njena stranka že na kongresu leta 1995 obsodila zunajsodne poboje vrnjenih domobrancev. Da je tudi Zveza borcev že obsodila povojne poboje pa je spomnil podpredsednik zveze Slavko Grčar. Dodal je, da delo strokovno-tehnične komisije za prikrita grobišča podpirajo.

Na komisiji je sporegovoil tudi vodja evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc in izpostavil, da država zaostaja pri svoji dolžnosti označitve grobišč. Le na eni tretjini je namreč opozorilo, da gre za lokacijo prikritega grobišča, pet odstotkov pa je označenih po minimalnih standardih.

Komisija je bila pozneje prekninjena, delo bo nadaljevala po prvomajskih praznikih.

S. Z.