V daljšem intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo je dolgoletni poslanec, župan, predsednik državnega zbora spregovoril o najakutnejših izzivih njegovega najnovejšega - izziva.
Slovenijo tako v teh dneh ogroža nov val poplav. Na terenu pomagajo tudi pripadniki Slovenske vojske, a so pristojnosti in postopki za to, da pomoč pride pravočasno, primerno in učinkovito, nemalokrat nedorečeni in zapleteni. "Razmišljamo, kako izboljšati poznavanje lokalnih skupnosti o delovanju civilne zaščite. Smo v fazi po volitvah, ponekod imamo nove župane in nekateri nimajo izkušenj, kako ravnati, zato jih poskušamo seznaniti z njihovimi pristojnostmi. Razmišljamo pa tudi o spremembi zakonodaje, da bi usposabljanje postalo organizirano in obvezno," pravi minister.

Kriza klesti obrambni proračun
"Trend padanja sredstev bomo ustavili," zatrjuje in dodaja, da višanje pričakuje šele po letu 2015. Vlada ima namreč druge prioritete, priznava. "Največ prizadevanj je usmerjeno v to, da ujame maastrichtske kriterije in se torej posledično začnejo zmanjševati obresti v mednarodnih finančnih institucijah. To bo podlaga za bolj realno načrtovanje obrambe ter zaščite in reševanja." Ob tem se ne boji očitkov Nata, da Slovenija v sistem kolektivne obrambe prispeva manj od dogovorjenih dveh odstotkov BDP-ja. Nasprotno. Pravi, da se te razprave veseli, saj "želim, da naredimo en realen koncept. Po eni strani imamo namreč sistem kolektivne obrambe, po katerem je treba zagotoviti do dva odstotka BDP-ja za razvoj obrambnih zmogljivosti. Po drugi strani pa imaš sistem EU-ja, ki ti narekuje, da moraš zmanjševati javno porabo. Oboje skupaj ne gre. To je tema, ki jo želim izpostaviti, in upam, da bomo prišli do ugotovitve, da dveh različnih pritiskov na Slovenijo ni mogoče realizirati hkrati."

Patria ali pehota?
Zaradi protikorupcijske klavzule in sodnih postopkov v najodmevnejši aferi v državi obstaja možnost, da bo tudi prejetih 30 od 135 naročenih osemkolesnikov vrnjenih. Veber zato nanje ne računa: "Imamo pravnomočne obsodbe, ki nam narekujejo tudi ravnanje, pa tudi še odprte pravde. Zato bi bilo nerealno načrtovati, da bom te zmogljivosti predvidel v razvoju. To je moja ocena, kakšna bo končna ocena vseh, ki pripravljajo srednjeročni program, bo treba počakati."

Vsak je po bitki general
Nemalo prahu sta seveda dvignili zamenjavi na vrhu generalštaba in varnostno-obveščevalne službe. Eden od očitkov novemu načelniku vojske je bil tudi njegov nižji čin. "Brigadir Osterman ima vse kompetence, začeli smo tudi postopek za podelitev generalskega čina. Vlada je to že potrdila, zdaj ima postopek v rokah predsednik republike. Pričakujemo, da bo postopek v kratkem končan, brigadir Osterman pa bo postal generalmajor. Dejavnik, da sem se odločil za brigadirja Ostermana, je tudi njegovo sodelovanje pri reorganizaciji vojske. Ta dejavnik je zelo pomemben, tudi zaradi zahtevnih razmer, v katerih smo."

Okoliščine zamenjave na vrhu vojske je že večkrat pojasnil, a zdi se, da javnosti ni prepričal. Se je dejansko zgodilo to, da mu je nekdanji načelnik Dobran Božič med pogovorom sam omenil, da želi v New York, on pa mu ni nikakor namignili, da ga želi zamenjati? "Dejansko je prišlo do dogovora. Zdi se mi, da se je bolj poskušalo tej odločitvi dati neko drugo dimenzijo. Vendar pa vsi postopki, ki tečejo po razrešitvi generalmajorja Božiča, dokazujejo, da je šlo za dogovor ter da je bil pričakovani premik z nastopom novega načelnika koristen. Šlo je za premišljeno in dogovorjeno odločitev. In prepričan sem, da bo generalmajor Božič dobro opravil svojo nalogo v strukturah OZN-a in da bomo tudi tam učvrstili svoj položaj./.../ Zdaj lahko ponovno potrdim, da je šlo za zgledno izpeljan postopek, in bi ga priporočil tudi drugim."

Pomisleke ob zamenjavi je javno izrazil tudi predsednik republike. "Preden sem se odločil za ta korak, sem šel k predsedniku republike in ga seznanil s svojo namero. Postopek sem izpeljal v skladu s pristojnostmi. Predsednik je izrazil bojazen, da ne bi prišlo do prevelike politizacije odločitve. Dejanja danes dokazujejo, da ni šlo za politizacijo. In najino sodelovanje je na izjemno visoki ravni."

Zakaj zamenjava na čelu obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo (OVS)? "Z zdaj že nekdanjim direktorjem Boštjanom Pernetom sva ugotovila, da je vprašanje, ali bo tudi pri njih prišlo do zamenjave, izjemno izpostavljeno, in je pripeljalo do točke, da je sama služba delovala z manjšim angažmajem, kot bi sicer. Ko sva iskala rešitev, sva zavzela stališče, da je dobro, da se sprejme ta odločitev, da služba začne delovati z vsemi silami. Tudi Perne je izrazil interes, da po 16 letih, ko je bil vključen v OVS, nadaljuje svojo pot v Upravi RS za zaščito in reševanje."

Sokol in Triglav
Letalo falcon je preživelo že veliko vlad in ministrov. Načrti njegove (ne)uporabe so bili različni, nobeden pa za davkoplačevalce ni bil posebej ugoden. Poskušali so ga prodati, oddati v najem, aktivno uporabljati, uporabljati v specialne namene ... kako bo v tem mandatu? "Letalo falcon se uporablja predvsem za namene vlade, ko je letenje z njim bolj racionalno kot pa letenje z rednimi linijami."

Zelo pomembno je po Vebrovih besedah, da se Slovenija v mednarodnih dejavnosti pojavlja tudi kot pomorska država, čemur sledi tudi bojna ladja Triglav, ki jo je Slovenija prejela od Ruske federacije kot poplačilo za klirinški dolg. "V regiji potekajo tesna sodelovanja, predvsem s pripadniki črnogorske vojske, tudi Hrvaške, Grčije. S temi usposabljanji želimo nadaljevati, postali smo vodilni v tej regiji pri usposabljanju potapljačev za razminiranje."