Andrej Ferlinc, tožilec v zadevi Patria, je na današnjem naroku do konca prebral obtožni predlog, ki obtožene, predsednika SDS-a Janeza Janšo, nekdanjega direktorja HSE-ja Jožeta Zagožna, brigadirja Toneta Krkoviča, direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča in poslovneža Walterja Wolfa, bremeni kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa 135 finskih oklepnikov Patria, zagovorniki obtoženih pa so podali ugovore na obtožni predlog. Naslednji narok je sklican za ponedeljek, ko bodo obdolženi predvidoma podali svoj zagovor.

Matoz: Obtožni predlog kot iz pravljice Cesarjeva nova oblačila
Predsednik SDS-a Janez Janša je po naroku dejal, da je tožilec prebral nemodificiran predlog obtožnega predloga, ki ga je tožilka Branka Zobec Hrastar popravila že lani. Kot je dejal, mu modificiran obtožni predlog očita, da je prejel obljubo nagrade.

"Kakšne nagrade? Kaj je to nagrada? Je to obisk pri Božičku? Je to 50 milijonov evrov, o čemer je govoril gospod Cvikl? Tožilec je dejal, da ni potrebno bolj natančno pojasnjevati, ker bi to zameglilo obtožni predlog. Kje sem sprejel obljubo nagrade, kdo mi je to ponudil, kdaj je to bilo in zakaj je šlo? Upal sem, da bom danes slišal, kaj so mi obljubili. Tudi tega niso znali povedati," ob tem poudarja Janša.

Ferlinc je med obravnavo med drugim dejal, da v sodobnem svetu sprejemanje obljub o plačilu ne poteka z nekimi konkretnimi dejanji, s podpisom ali "na slovesnosti", zato je po njegovem mnenju glede na abstraktne in konkretne okoliščine mogoče oceniti, da je do tega prišlo. Janša se je po obravnavi odzval, da je to "grozljivo" in da tožilec zagovarja miselni delikt, ki smo ga poznali v Sloveniji do leta 1990.

"To je podobno, kot če je kdo bral pravljico o cesarjevih oblačilih, ko je cesar hodil pred ljudstvom in trdil, kako je lepo oblečen, v resnici je bil pa nag. Takšen je ta obtožni predlog," pa je bil komentar Janševega zagovornika Francija Matoza.

Sodnica: Obtoženi so sposobni razumeti obtožni predlog
Po prebranem obtožnem predlogu so navzoči obtoženi tožilcu povedali, da obtožnega predloga ne razumejo, zato ga je Ferlinc znova pojasnil.

V pojasnilu je zatrdil, da je bila obljuba provizije načrtovana tako v Patrii kot v Rotisu, kar pomeni "sistematično zagotavljanje obljube stranki", in da so bili vključeni elementi terjanja podkupnine. Dodal je še, da v sodobnem svetu prejetje obljube ne poteka v konkretni ali izrecni obliki, kaj šele pisno.

Obtoženi so še naprej vztrajali, da obtožnega predloga ne razumejo. "Danes sem slišal tri različne stvari. Ferlinc je najprej rekel, da sem terjal podkupnino, nato da sem jo sprejel, nato pa je rekel, da sem sprejel obljubo podkupnine. Zanima me, česa me dolžite," je med drugim dejal Janša.

"Ni mi jasno, kdo in kje mi je kdaj kaj obljubil in kako sem obljubo sprejel. Ljudje marsikaj kdaj obljubljajo. Poleg tega nimam pojma o nobenem denarju," pa je izpostavil Zagožen.

Sodnica je kljub temu ocenila, da so obtoženi zmožni razumeti obtožni predlog, njihove izjave pa je štela kot zavlačevanje.
Zagovori obtoženih
Zagožnov zagovornik Boris Marčič je v ugovoru na obtožni predlog poudaril, da mora obtožni predlog vsebovati opis kaznivega dejanja, kraj in čas izvršitve, predmet in sredstvo, s katerim je bilo dejanje storjeno, ter druge okoliščine kaznivega dejanja. "Konkreten obtožni predlog tega ne vsebuje," je prepričan.

Tudi drugi zagovorniki so se strinjali, da opis očitanih kaznivih dejanj ne vsebuje bistvenih elementov, ki ta kazniva dejanja konkretizirajo. S tem je po njihovem mnenju obtožni predlog nezakonit, obdolžencem pa kršena temeljna človekova pravica do učinkovite obrambe.

Črnkovičev zagovornik je šel še dlje z ugotovitvijo, da je bil obtožni predlog vložen tik pred zastaralnim rokom, tožilci so hiteli in ga oddali nepopolnega. Ker vloženi predlog ni vseboval bistvenih elementov, je po njegovem mnenju zadeva zastarala. Zagovorniki so sodišče pozvali, naj obtožni predlog v celoti zavrne oz. vsaj vrne tožilstvu v dopolnjevanje.

Ferlinc je pojasnil, da obtožni predlog kaznivih dejanj sicer res ne konkretizira oz. poda točnih elementov kaznivega dejanja. A ker v sodobnem svetu sprejemanje obljub o plačilu ne poteka z nekimi konkretnimi dejanji, s podpisom ali "na slovesnosti", je glede na abstraktne in konkretne okoliščine mogoče oceniti, da se je to zgodilo.

Janšev zagovornik Franci Matoz je ob tem zatrdil, da se tožilstvo zateka k nekakšnemu virtualnemu opisu kaznivega dejanja, ki se mu ne določi ne oblika, ne kraj ne čas, temveč obstaja le domneva, da je "nekdo nekaj mislil". S tem se po Matozovi pride na miselni delikt, ko je kaznivo dejanje že misel.

Ponovna zahteva za izločitev dokazov
Na prejšnji obravnavi je sodnica Barbara Klajnšek zaradi odsotnosti Walterja Wolfa in Ivana Črnkovića postopka proti njima izločila iz skupne obravnave ter predlagala ločeni postopek, danes pa je na zahtevo Črnkovičevega odvetnika postopek proti Črnkoviču ponovno združila z glavnim, Wolfovemu odvetniku je isto zahtevo zavrnila zaradi neizkazanega vabila na obravnavo. Wolf je zaradi težav z zdravjem v Kanadi, kjer sicer živi.

Črnkovičev odvetnik Dejan Markovič je zahteval izločitev nekaterih dokazov. Kot je pojasnil, so 25. 3. 2009 v stanovanjskih in poslovnih prostorih njegove stranke Ivana Črnkoviča in družbe Rotis izvedli policijske preiskave. V odredbi za preiskavo so bili po njegovih besedah točno navedeni naslovi, kjer naj bi preiskava potekala, vendar so policisti med samo preiskavo ugotovili, da ima Rotis prostore na drugem naslovu, ki v odredbi za preiskavo ni bil omenjen.
Črnkovičev zagovornik trdi, da so policisti s tem kršili temeljne človekove pravice in ravnali protizakonito. Glavni tožilec v postopku proti peterici Andrej Ferlinc pa meni, da je policija ravnala ustrezno in da za njihovo ravnanje obstaja pravna podlaga. Kljub temu je sodišče Markovičemu predlogu ugodilo.

Zahteva za izločitev nekaterih dokazov že zavrnjena
Obramba je že v uvodnih narokih sojenja zahtevala izločitev nekaterih dokazov, ki naj bi bili na Finskem in v Avstriji pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic. Sodnica Klajnškova je zahtevo zavrnila, vendar so se nekateri odvetniki pritožili na višje sodišče, ki je pritožbo iz formalnih razlogov zavrglo.

Sojenje se je nato 21. novembra nadaljevalo. Tožilec je na naroku začel brati obtožni predlog, a tedaj prebral le 56 od več kot 80 strani dolgega dokumenta. Ob tem je velikokrat omenil političen vpliv, ki naj bi ga podjetje Patria potrebovalo za zmago na razpisu za proizvodnjo osemkolesnikov.

Obtoženi očitke zanikajo, zadevo Patria pa označujejo za politični proces.