Medtem ko se Državljanska lista na svetu stranke odloča, ali bodo uresničili svojo napoved in odšli iz vladne koalicije, je del vlade na delovnem obisku v notranjsko-kraški regiji. V vojaškem muzeju v Pivki je po dneh molka pred novinarje prišel predsednik vlade Janez Janša.

Vladne krize ni veliko komentiral, tudi ultimata Državljanske liste, ki mu je preteklo soboto dala 10 dni, da ali odstopi ali pa se odpravi v parlament po zaupnico, ne. Kljub ultimatom predsednik vlade pravi, da od DL-ja ni dobil nobenih dopisov ali uradnih predlogov, zato se niso imeli na kaj odzivati. Na objave v medijih pa se ne bo odzival. "Niti DL ni čutil potrebe po pogovoru s svojimi koalicijskimi partnerji - na primer z mano. Ni se še zgodilo, da bi stranka izstopila iz koalicije, ne da bi bila pripravljena poslušati druge plati." Če se v DL-ju odločijo za odhod, bo svoje stališče dal po četrtkovi seji vlade, je za MMC sporočila dopisnica TV Slovenija Barbara Renčof.

"Erjavec si želi izboljšati položaj v stranki"
Na sestanku koalicijskih partnerjev v torek v Vili Podrožnik je skušal razložiti posledice, ki jih lahko povzroči daljša politična nestabilnost, ker se rušita vlada in koalicija.

Omenil je tudi dogajanje v DeSUS-u, kjer zaradi poročila protikorupcijske komisije prav tako zahtevajo njegov odhod. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec naj bi ga bil po besedah premierja pripravljen žrtvovati zaradi bojev znotraj stavke, da bi si tako zagotovil nadaljnji mandat na čelu stranke. Vitalni interesi države so talec notranjih strankarskih bojev nekaterih strank vladne koalicije, je prepričan premier.

"V prihodnjih tednih me bo verjetno predsednik DeSUS-a pripravljen tudi obsoditi na smrtno kazen, če mu bo to pomagalo, da bi bil ponovno izvoljen na kongresu. In seveda naslednji dan ponuditi sodelovanje," je dodal. Danes je sicer iz njegovega kabineta odšel sekretar Ljubo Jasnič, član DeSUS-a.

"Zahteve po višji masi plač so nerealne"
Premier je komentiral tudi 24-urno stavko javnega sektorja. Povedal je, da je mogoče doseči petodstotno znižanje mase za plače javnih uslužbencev brez drastičnega odpuščanja ali nižanja plač. Po njegovih besedah ni dvoma, da je stavka ustavna pravica, vendar ta stavka po vsebini ni bila potrebna, hkrati pa je prizadetih še desetkrat več ljudi, ki niso nič krivi. Stavka v šolstvu po njegovem mnenju ne bi smela potekati tako, da 100.000 otrok ostane doma.

Dodal je, da ni v pristojnosti vlade, da spreminja maso plač v javnem sektorju, ki jo je potrdil parlament. "Ni mogoče odpirati razprave o rebalansu proračuna, ki smo ga komaj sprejeli," je poudaril. Zato so zahteve, da se masa sredstev za plače poviša, popolnoma nerealne. To bi sindikati morali razumeti, še pravi.