Glede predsedovanja EU-ju premier meni, da ministri, državni sekretarji in predstojniki nekaterih vladnih služb s predsedovanjem Evropski uniji ne bodo imeli težav, saj že dve leti sodelujejo v različnih evropskih organih. Slovenija je po premierjevem mnenju na predsedovanje pripravljena skladno s časovnim načrtom.

Organizacija in vodenje različnih organov ali dosjejev znotraj EU-ja je v veliki meri rutina, je dodal Janša in poudaril, da je vsebina tista, kjer lahko Slovenija računa na morebitno dodano vrednost, čemur posvečajo veliko pozornost.

Glede zamenjave za nekdanjega ministra za delo Janeza Drobniča je zagotovil, da bo kandidatko oziroma kandidata za ministra predlagal v zakonsko določenem roku.

Gospodarsko stanje najboljše do zdaj
Sicer pa je Janša delo vlade po polovici mandata ocenil za dobro. Zadovoljen je tudi z gospodarskim stanjem. Ocenjuje, da je gospodarsko stanje v Sloveniji boljše, kot je bilo kdaj koli do zdaj, Slovenija je izpolnila maastrichtske kriterije, ki so bili zelo zahteven zalogaj. Dodal je, da je Slovenija dosegla "najugodnejše razmerje med gospodarsko rastjo, inflacijo in zaposlenostjo, odkar obstaja".

Trenutna gospodarska rast je 2,5-odstotna, kar je več kot v evroobmočju, rast zaposlenosti v zadnjem letu je 1,5-odstotna, plače so se realno povišale za 2,1 odstotka, produktivnost dela pa kar za 4,1 odstotka. Javnofinančne kazalce smo tako ohranili v maastrichtskih kriterijih kljub visokim cenam energentov.

Janša je še poudaril, da je vlada dosegla 61 odstotkov normativnega programa reform - skupno pa je sprejela kar 164 zakonov in drugih aktov.

Issing čestital Sloveniji za skorajšnjo uvedbo evra
Slovenski premier se je sešel tudi z nekdanjim glavnim ekonomistom Evropske centralne banke in članom njenega izvršnega odbora Otmarjem Issingom, sicer enim izmed vodilnih ekonomistov na področju evropske monetarne integracije. Issing, znan tudi kot 'oče evra', je povedal, da so dvomi o tem, ali lahko območje evra sploh deluje, po osmih letih njegovega obstoja izginili. Nemški ekonomist je kljub pohvalam Sloveniji zaradi uvajanja skupne evropske valute oblasti vendarle opozoril na nadaljnje ukrepe na področju javnih financ, saj samo "nizek javni dolg ne sme biti opravičilo za neaktivnost".

Sogovornika sta se strinjala, da je potrebno skrbno nadzorovati morebitne podražitve cen ob prehodu na novo valuto, kar zahteva širšo ozaveščenost potrošnikov, strinjala pa sta se tudi o tem, da se Slovenija od novih članic EU-ja najhitreje približuje povprečni razvitosti Unije.

Kmalu srečanje s hrvaškim premierjem
Premier je tudi napovedal, da bo naslednji korak v urejanju odnosov s Hrvaško sestanek s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem, ki naj bi se zgodil v naslednjih tednih. Na zunanjepolitičnem podorčju je Janša poudaril krepitev dvostranskih odnosov z Nemčijo, ZDA in Rusijo ter državami Arabskega polotoka. Pri tem je vlada sledila cilju, da slovenska diplomacija nudi pomoč slovenskemu gospodarstvu pri prodiranju na tuje trge.

Tudi v mednarodnih organizacijah je Slovenija konstruktivno sooblikovala politiko, je poudaril Janša. Izpeljala je srečanje Nata v Portorožu, uspešno je predsedovala Ovseju, zaupano pa ji je bilo tudi predsedovanje Mednarodni agenciji za jedrsko energijo.

Slovenija je povečala prisotnost v mirovnih enotah, še posebej na področju zahodnega Balkana, začel pa je delovati tudi center za evropsko prihodnost, s katerim Slovenija po besedah premierja aktivno pomaga pri usposabljanju in šolanju kadrov, ki si prizadevajo za vstop v Evropsko unijo.

Pahor predlaga aktivno vlogo DZ-ja
Predsednik SD-ja in evroposlanec Borut Pahor je s posebnim pismom, ki ga je naslovil na premierja Janšo, slednjemu predlagal, naj v priprave za predsedovanje EU-ju vključi tudi državni zbor. Pahor predlaga, da bi DZ vsake tri mesece obravnaval priprave na predsedovanje Uniji, podobno kot je to že počel pri vstopanju v Evropsko unijo.