Predsednik vlade, ki je pred začetkom seje napovedal svoj odstop, je najprej odgovarjal na vprašanja o tem, s katerimi konkretnimi ukrepi bo vlada izboljšala razmere v zdravstvenem sistemu. Stanje je po mnenju poslanke NSi-ja Ive Dimic skrb vzbujajoče.

Dimic (NSi): Ponekod v zdravstvu razmere katastrofalne

Šarec je o skrajševanju čakalnih dob dejal, da je treba bolnikom jasno povedati, da gredo lahko na storitev v drugo bolnišnico, kjer ni treba čakati.

Razmere na kliničnem oddelku za gastroenterologijo v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru so za bolnike katastrofalne, je v ustnem poslanskem vprašanju poudarila Iva Dimic iz NSi-ja. Bolniki po njenih besedah prejemajo kemoterapijo na hodniku, celo stoje. Premier se ni ustrezno lotil skrajševanja čakalnih vrst, je prepričana.

Šarec je dejal, da so v zdravstvu res nekatere organizacijske težave. "Ni pa stanje takšno, kot ga želijo predstaviti v NSi-ju," je prepričan. Sicer pa je spomnil, da si je v dozdajšnjem mandatu zelo prizadeval za izboljšanje razmer v zdravstvu in s tem namenom predlagal tudi novega ministra za zdravje.

Mesec (Levica): Uvedba pravičnega nepremičninskega davka

Luka Mesec (Levica) je želel od Šarca odgovore glede uvedbe pravičnega nepremičninskega davka. Mesec je Šarca pozval, naj vlada pri pripravi davka na nepremičnine upošteva premoženjski položaj zavezancev, za tiste z več stanovanji naj torej predvidi višjo stopnjo davka. "Tisti, ki imajo več stanovanj, jih po navadi oddajajo za plemenitenje svojega premoženja," je dejal.

Šarec se je strinjal, da bo ob pripravi zakona o davku na nepremičnine treba razmišljati o pravičnosti, a hkrati opozoril, da se bo verjetno pojavilo veliko pritiskov za uveljavitev izjem. "Ne glede na to, katera vlada bo davek na nepremičnine pripravljala, bo zagotovo deležna pritiskov lobistov, takšnih ali drugačnih," je dejal.

Potrdil je, da bo treba davek na nepremičnine uvesti, če se bomo želeli posloviti od zdajšnjega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. "A izpelje ga lahko le močna vlada in ob predpostavki, da so evidence takšne, kot morajo biti," je poudaril. Ob tem je spomnil, da so Slovenci v času socializma veliko sami gradili, zato včasih težko razumejo, da bodo zdaj morali plačati ta davek.

D. Šiško (SNS): Poročanje o premoženjskem stanju

Dušana Šiška (SNS) zanima, zakaj morajo vsako leto poročati o premoženjskem stanju, če imajo državni organi na voljo vse podatke, in kakšni so učinki dela KPK-ja.

Marjan Šarec se je strinjal s poslancem, da bi moral imeti KPK samodejno vpogled v podatke. Sistem mora biti v prihodnosti tak, da bo komisija lahko sama pregledala podatke, je dejal. V prihodnje bo treba sprejeti tako zakonodajo, da bo komisija učinkovita, predvsem pa, da bo tudi življenjsko gledala na posamezne zadeve, je dodal.

Andrej Rajh (SAB) želi izvedeti, ali bo vlada zagotovila sredstva za obnovo gorenjske železniške proge in koliko odsekov naj bi dočakalo obnovo. Po njegovem mnenju je namreč nadgradnja te proge nujna.

Kaj bo z dopolnilnim zavarovanjem?

Na januarski seji naj bi razpravljali tudi o predlogu za odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, torej o temi, zaradi katere je odstopil finančni minister Andrej Bertoncelj, posledično pa tudi premier sam. Zdravstveni minister Aleš Šabeder je sicer vztrajal, da morebitni finančni primanjkljaj, ki bi lahko nastal po odpravi plačevanja zavarovanja komercialnim zavarovalnicam, krije državni proračun, finančni minister pa je podpiral le kritje največ desetih milijonov evrov na leto.

Kaj bodo še obravnavali

Na dnevnem redu te seje so še zakonodaja, ki bi omogočila pregon oziroma omejitev delovanja t. i. vard ali vaških straž, novela zakona o tajnih podatkih, s katero želi vlada izboljšati učinkovitost sistema in zagotoviti večjo varnost teh podatkov, vnovično odločanje o zakonu o davku na tonažo, ki ga je z vetom vrnil državni svet – ta meni, da bo Slovenija s sprejetjem zakona dokončno izgubila svojega ladjarja, kar bo imelo nepopravljive posledice. DZ bo o predlogih glasoval v sredo.