Država je tako od EU-ja prejela 348 milijonov evrov, v proračun pa je vplačala 356 milijonov, kar je osem milijonov več od prejetega, piše Dnevnik. Izkoristek Slovenije je torej močno zaostal za načrti, saj bi moralo stanje proračuna kazati 265 milijona "plusa".

Vzroka za tolikšno razliko naj bi bila dva. Slovenija je od carin in posebnih davkov od uvoza kmetijskih izdelkov in živil pobrala več sredstev od predvidenih in je tako Bruslju nakazala skoraj 39 milijonov evrov več od predvidenih 317 milijonov.

Več denarja od carin ...
Drugi vzrok pa naj bi bilo nezadostno črpanje evropskih sredstev, ki so na voljo Sloveniji. Sovenija je prejela skupaj 348 milijonov evrov, od tega 250 milijonov iz naslova skupne kmetijske politike (kar pomeni 94-odstotno realizacijo). Država je bila uspešna tudi pri črpanju sredstev za vzpostavitev schengenske meje, saj je imela pri tem kar 137-odstotno realizacijo.

... manj iz strukturnih in kohezijskih skladov
Kljub vsemu pa vsa črpanja predstavljajo le 60-odstotkov sredstev, ki so Sloveniji na voljo. Podatki kažejo, da je bila uspešnost črpanja sredstev iz naslova kohezijske in strukturne politike nezadostna, saj je država iz sklada za regionalni razvoj prejela le 57 milijonov evrov od predvidenih 233 milijonov, kar je manj kot četrtina. Pri tem gre za sklade, ki so med drugim namenjeni gradnji infrastrukture, razvoju šolstva in zdravstva in spodbujanju podjetništva.

Za te dejavnosti je država pridobila dobro petiino denarja, ki ga je imela na voljo, še slabše pa se je izkazala pri črpanju iz evropskega socialnega sklada, katerega namen je odprava neskladij na trgu dela. Pridobila je le slabih 16 odstotkov denarja in je na zadnjem mestu med 27 članicami. Le slabo tretjino sredstev je državi uspelo načrpati tudi iz kohezijskega sklada, namenjenega varovanju okolja in vlaganjem v panevropske prometne koridorje.

Finančni minister Andrej Bajuk je priznal, da je bila realizacija slabša od načrtovane. Slabše od Slovenije so se odrezale le Romunija, Bolgarija in Poljska.