Vlada je namreč na seji obravnavala omenjeni dogodek v občini Škocjan in se seznanila s tem, da bo komisija vlade za zaščito romske skupnosti na naslednji seji obravnavala problem spodbujanja diskriminacije in nestrpnosti do Romov.

"Ob burnem dogajanju v slovenski politiki se je te dni, skoraj neopaženo, zgodil nov poskus diskriminacije Romov, tokrat celo na račun pokojne Rominje, čigar pogreb, v Dobravi pri Škocjanu - po poročanju medijev in odzivu varuhinje človekovih pravic - so nekateri krajani želeli preprečiti in je bil, po enourni zamudi, končno možen le spričo ustavno, zakonsko in etično korektnega posredovanja policije," je poslanec Zaresa zapisal v sporočilu za javnost.
"Dogodek, ki nas mora zelo skrbeti, priča o izraziti napetosti, ki ponekod še obstaja med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo, in žal tudi o rasističnih predsodkih, ki žal tudi mrtvim ne prizanašajo."

Dodaja, da njegovi dozdajšnji pozivi v okviru komisije DZ-ja za narodnosti k ureditvi ustrezne podlage za zagotovitev izvajanja pravic in zakonodaje, ki se nanašajo na romsko skupnost, niso bili uresničeni. Opozarja, da imajo predstavniki omenjene skupnosti sogovornike v vseh najvišjih institucijah v državi. "Le v državnem zboru pristojnega sogovornika oziroma parlamentarnega telesa, ki bi sledil njihovim problematikam, ni."

"Zato je predsedniku DZ-ja posredoval predlog, da povabi in sprejme v državnem zboru delegacijo romskih organizacij in da se še enkrat osebno sooči z njihovimi odprtimi vprašanji in pričakovanji. Predlagal sem mu tudi, da kot predsednik državnega zbora spodbudi pri pristojnih telesih, službah in poslanskih skupinah nadaljevanje postopka za dopolnilo v poslovniku DZ-ja, ki naj omogoči romski skupnosti uresničevanje ustavnih pravic tudi v državnem zboru," zaokrožuje Juri.
Primer tudi po lupo varuhinje Čebašek Travnik
2. januarja letos je več kot 100 krajanov želelo preprečiti pogreb v Dobravi v občini Škocjan na Dolenjskem. Pogreb Rominje so z zamudo vendarle izvedli, a v spremstvu policije. Glede na željo svojcev, da ne želijo pokopa na Otoku, v Šentjerneju, od koder so prišli predniki pokojnice, pa pokopa kljub želji svojcev niso dopustili, je župan Škocjana Anton Zupet predlagal tretjo rešitev: pokop v Novem mestu, od koder prihaja pokojničin mož, saj je pokopališče v Škocjanu po navedbah koncesionarja polno zasedeno. Ker koncesionar – Pogrebna služba Blatnik ni upošteval njegovega predloga, je v nadaljevanju prišlo do vseh teh neljubih in obžalovanja vrednih dogodkov v Dobravi, je dejal Zupet.

Primer je pod drobnogled vzela tudi varuhinja človekovih pravic, ki preučuje, ali je bilo ravnanje policije v zvezi s pogrebom pripadnice romske skupnosti na Dolenjskem zakonito in ustrezno.