Stranko je zapustil tudi Slavko Gaber, ki se kongresa ni udeležil in ki je že pred njim napovedoval, da bo stranko zapustil, če bo Kacin potrjen za predsednika. Sicer naj bi si Gaber želel ostati v poslanskem klubu stranke. Svojo odločitev o odhodu iz stranke je sporočil tudi nekdanji pravosodni minister Miha Kozinc.

Kacin njunih dejanj ni želel komentirati, je pa povedal, da bi lahko LDS v prihodnosti sodeloval s politiki, ki so bili nekoč njegovi člani, saj bodo po njegovem mnenju ostali liberalci tudi po odhodu iz stranke. O morebitni ustanovitvi nove levousmerjene stranke pa vodja LDS-a ni želel špekulirati.

Po koncu kongresa je Kacin dejal: "Na današnjem kongresu je prevladovalo ogromno pozitivne energije in želje, da se LDS v prihodnje dokaže v očeh javnosti." Izrazil je tudi prepričanje, da je LDS po kongresu verodostojnejša stranka.

Bo še kdo sledil Gabru in Kozincu?
Sicer so se pojavila tudi ugibanja o namenih nekaterih drugih visokih članov, ki se kongresa prav tako niso udeležili. Kongres so predčasno presenetljivo zapustili tudi nekateri poslanci, kot so Milan M. Cvikl, Pavle Gantar in Anton Rop.

Poslanec LDS-a Aleš Gulič je dejal, da v stranki ostaja, ker meni, da je treba slovenski politični prostor zapolniti z liberalno demokracijo. Tudi Davorin Terčon, ki je prav tako poslanec, je dejal, da ostaja v stranki, hkrati pa meni, da so v stranki z izidom glasovanja o zaupnici Jelku Kacinu različno zadovoljni.

Na tajnem glasovanju 253 glasov za, 123 proti
Kacin je od 378 oddanih glasov prejel 253 glasov podpore, proti njemu pa se je izreklo 123 delegatov, medtem ko sta bili dve glasovnici neveljavni. Podpredsednica Zdenka Cerar je prejela 325 glasov za in 52 proti. Za novega podpredsednika je bil imenovan tudi Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje. Podprlo ga je 271 delegatov, proti njemu pa je glasovalo 36 članov LDS-a.

Jelko Kacin je povedal, da zaupnico razume kot zavezo, da "kaj več storimo skupaj v kratkem času, ki je pred nami". Delegatom se je zahvalil za zaupanje in napovedal, da je bilo glasovanje o zaupnici le uvod v kongres.

Na kongresu so delegati izvolili tudi 61 članov sveta stranke, od tega jih je bilo 49 izvoljenih na predlog lokalnih odborov, 12 pa na predlog sveta LDS-a. Novi svet bo na prvi seji najverjetneje glasoval o predsedniku sveta. Do zdaj je to mesto pripadalo Antonu Anderliču.

Tajno glasovanje
Sklep o tajnem glasovanju je predlagal Kacin, saj ni želel, da bi se kdo od 388 navzočih delegatov pri opredeljevanju "počutil nelagodno". Kacin je od kongresa tudi pričakoval osveženo vizijo stranke in kakovostno ekipo, ki jo bo uresničevala. V govoru je dodal, da po kongresu ne bo zmagal noben posameznik.

Kacin je tistim, ki dvomijo o uspehu kongresa, že pred glasovanjem sporočil: "Sodite nas po današnjih in prihodnjih dejanjih." Za osebni cilj si je zadal, da kot predsednik LDS-a prepriča dvomljivce med člani in tudi vse državljane, da je stranka vredna zaupanja.

Za blaginjo vseh
Na dnevnem redu sta bila tudi razprava in odločanje o manifestu, ki se zdaj imenuje "Za svobodo posameznika, za blaginjo vseh". Gre za dodatek k programu stranke, s katerim naj bi LDS začrtal svojo nadaljnjo politiko kot alternativo oblasti. Dokument so delegati soglasno sprejeli, v njem pa zapisali, da sta poslanstvo LDS-a svoboda vsakega posameznika in blaginja vseh prebivalcev Slovenije. Stranka si je zadala ambiciozen načrt: graditi na svobodi posameznika temelječo in gospodarsko uspešno, socialno pravično ter sonaravnemu razvoju zavezano družbo.

Poleg manifesta so delegati sprejeli še tri programske resolucije, deklaracijo o podpori za ohranitev javnega zdravstva, izjavo o odnosu med državo in verskimi skupnostmi ter izjavo o visokem šolstvu.

Lokalni odbori niso zadovoljni s poslanci
Med delegati je še pred glasovanjem potekala burna razprava, kjer so bili na različnih bregovih predstavniki lokalnih odborov, ki so podpirali Kacina, in njegovi kritiki, je poročala TV Slovenija. Predstavniki odborov so kritizirali poslansko skupino na čelu z Milanom M. Cviklom, Antonom Ropom, s Slavkom Gabrom in Pavletom Gantarjem, češ da za poenotenje stranke niso storili dovolj in da so predolgo na položajih. Prav tako so pozvali Mateja Lahovnika, ki je pred kratkim izstopil iz stranke, da odstopi kot poslanec.

Jožef Školč pa je v razpravi opozoril, da se pozablja, zakaj je bila stranka ustanovljena - za varovanje človekovih pravic. Po njegovem mnenju je prav to tisto, kar zdajšnja oblast najbolj tepta.

Misija dobre volje ni uspela
Liberalna akademija je skušala že pred dvema tednoma z internim posvetom zgladiti spore znotraj stranke, a ji to ni uspelo. "Misija dobre volje" se je namreč pred dvema tednoma izkazala za "misijo nemogoče", čeprav glede na izjave glavnih akterjev po pomiritvenem sestanku tega ne bi mogli potrditi.

Da misija ni uspela, kažejo tudi izstopi nekaterih vidnejših članov stranke tik pred kongresom. Odšli so Matej Lahovnik, Maksimilijan Lavrinc, šest "Jankovićevih" svetnikov (Jani Möderndorfer, Roman Jakič, Peter Božič, Dunja Piškur Kosmač, Vika Potočnik in Stane Pejovnik), malo prej pa tudi Gregor Golobič. Še pred Golobičem sta iz stranke lani izstopila nekdani izvršni direktor LDS-a Bogdan Biščak in svetovalec predsednika Janeza Drnovška Ivo Vajgl.

Ti izstopi naj bi bili še zadnje opozorilo delegatom, predvsem tistim iz lokalnih odborov, da še enkrat pretehtajo, ali je ponovna podpora predsedniku stranke res prava rešitev za prihodnost LDS-a. Očitno pa v lokalnih odborih tega niso tako razumeli.

Se levici obeta nova stranka?
Prav zaradi izstopov vidnih članov in napovedovanja analitikov, da se bo Kacin obdržal v sedlu, pa se že dlje časa tudi ugiba, kaj bodo storili nekdanji LDS-ovci. Maksimilijan Lavrinc je že napovedal možnost nastanka nove stranke.

To pa poraja vprašanje, kdo bo v prihodnje prevzel vodstvo na slovenski levici, kjer je sicer v parlamentu namočnejši LDS, medtem ko po raziskavah priljubljenosti politikov vodi SD-jev Borut Pahor. Prav tako se je kot mogoče vodje nove stranke, ki naj bi nastala ob LDS-u ali pa na njegovih ruševinah, če bi jo zapustila večina najvidnejših članov, omenjalo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, na čigar listi je sicer kandidiralo veliko članov ljubljanskega LDS-a. Po trditvah nekaterih pa križem rok ne sedita niti Gregor Golobič in Matej Lahovnik.