V prihodnjih tednih bo tako skupaj s predlogom obeh rebalansov v obravnavo v DZ prišlo kar nekaj zakonskih predlogov in drugih projektov, s katerimi so se danes seznanili koalicijski partnerji, je v izjavi novinarjem po vrhu koalicije povedal premier Miro Cerar. "Koalicija je v vseh osnovnih zadevah poenotena, konkretno delo na posameznih projektih pa bo sprožilo različna vprašanja, in ta smo danes izpostavili," je dejal Cerar.

Ker je na odhodkovni strani malo rezerv, je predsednik DeSUS-a Karl Erjavec kot eno izmed možnosti izpostavil boljše upravljanje državnega premoženja, na kar je opozoril v razpravi. To premoženje je ocenjeno na 12 milijard evrov, izkupiček od dividend pa se giblje okoli 120 milijonov evrov. To se zdi Erjavcu premalo, zato se mu zdi pomembno izboljšati upravljanje državnega premoženja.

Poudaril je, da mora imeti vlada za uspeh pri vseh potrebnih ukrepih - rebalans in pomembni zakoni - polno podporo v DZ-ju.

Za SD je po besedah njegovega predsednika Dejana Židana pomembno, da se z ukrepi ne posega v socialne transferje, da se ne govori o socialni kapici in da se o javnem sektorju govori na način, da se ve, da ga ne nameravajo zmanjševati.

Pomembno se mu zdi, da za javni sektor prihodnje leto veljajo le tisti ukrepi, ki veljajo že v letu 2014. "Vsi drugi ukrepi bodo sprejeti le, če bodo usklajeni s socialnimi partnerji," je zagotovil Židan. Cerar pa je dodal, da je bil prvi odziv sindikatov na začetek pogajanj o krčenju mase plač pretiran. Želi si, da bi bila pogajanja konstruktivna.

Odhodki - prihodki
Vlada na odhodkovni strani načrtuje za 607 milijonov evrov prihrankov, v kar je vključeno tudi nadaljnje omejevanje stroškov dela v javnem sektorju.

Na prihodkovni strani proračuna za leto 2015 vlada načrtuje dodatnih 108 milijonov evrov. Predvideni so zmanjšanje obsega oprostitev pri okoljski dajatvi zaradi izpustov ogljikovega dioksida (30 milijonov evrov), večja učinkovitost pri pobiranju javnih dajatev (24 milijonov evrov), zvišanje davka na zavarovalne posle, ohranitev četrtega dohodninskega razreda (16 milijonov evrov), zvišanje davka na finančne storitve (13 milijonov evrov) ter uvedba trošarine za sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah (osem milijonov evrov).