Na področju zdravstva, ki so ga kot eno od prioritet izpostavili v večini strank, ki sodelujejo v pogovorih, osnutek predvideva ohranitev javnega zdravstvenega sistema, še pred celovito reformo pa bo prednostna naloga skrajševanje čakalnih vrst.

Če bi obveljala sedanja različica koalicijske pogodbe, bi to zagotovili z nacionalnim programom, ki bo aktiviral vse možnosti, ki so na voljo, javne ustanove, zasebnike in koncesionarje, pa tudi napotovanje bolnikov v tujino. Omenjeni program bi financirali iz proračuna Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Pri tem pa ne bi dovolili netransparentnega prelivanja denarja in obremenjevanja zdravstvene blagajne. S spremembo zakonodaje bi razmejili javno in zasebno izvajanje zdravstvenih dejavnosti, s čimer bi zmanjšali korupcijska tveganja.

Pravice in obveznosti obveznega zdravstvenega zavarovanja bi uredili z zakonom, pri čemer bi ohranili obstoječe pravice, odpravili pa sedanje doplačevanje k storitvam iz obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja in izpadla sredstva nadomestili z ustreznim povečanjem prispevnih stopenj ter dodatnimi proračunskimi sredstvi.

Sistem dolgotrajne oskrbe
Na demografske pritiske nameravajo odgovoriti z vzpostavitvijo sistema dolgotrajne oskrbe in zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, nosilec tega zavarovanja pa bi bil ZZZS kot nosilec obveznega socialnega zavarovanja.

Zavzemajo se tudi, da bi odmero za pokojnino postopoma dvignili na 63 odstotkov, upokojencem po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino pa omogočili prejemanje pokojnine, hkrati pa spodbujali nadaljnje delo. Naklonjeni so tudi vzpostavitvi stanovanjskih skupnosti za starejše.

Davčna razbremenitev dela
V osnutku pogodbe je navedena tudi davčna reforma, ki med drugim predvideva razbremenitev dela, uvedbo davka na premoženje in prilagoditev davčne zakonodaje za mala in srednja podjetja. Uspešen razvoj slovenskega gospodarstva želijo nadaljevati tudi z znižanjem obremenitve najproduktivnejših in razvojno najpomembnejših kadrov, spremembo delovnopravne zakonodaje za lažje prilagajanje "delodajalcev hitrim spremembam v poslovnem okolju ob hkratni vzpostavitvi mehanizmov ustrezne varnosti delojemalcev".

Prenovili bi strategijo upravljanja kapitalskih naložb in privatizirali delež podjetij v državni lasti, ki niso strateškega pomena. Koalicija bi se zavezala tudi k pripravi nabora ukrepov, ki bodo zavarovali vitalne interese Slovenije.

Vzpostavitev finančne policije
Na področju javnih financ se med drugim zavzemajo za postopno znižanje javnega dolga z obstoječih 73,6 odstotka BDP-ja na 60 odstotkov BDP-ja in vzpostavitev finančne policije. Predvidevajo postopno povečanje proračunskih in drugih javnih izdatkov za raziskave in razvoj na odstotek BDP-ja do leta 2022, vzpostavili pa bi tudi nacionalno tehnološko agencijo kot ključno institucijo tehnološkega razvoja.

V osnutku je predvidena tudi prenova enotnega sistema plač v javnem sektorju glede na značilnosti posameznih poklicev v sistemu in z natančno opredelitvijo nagrajevanja.

Sprememba volilnega sistema in ukinitev DS-ja
Med cilji osnutka koalicijske pogodbe je tudi sprememba volilnega sistema z ukinitvijo okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, ki bo volivcem zagotovil večji vpliv pri izboru kandidatov, predsednik vlade, ki ga izvoli DZ, pa bi imel polno mandatarstvo, kar pomeni, da bi sam imenoval in razreševal ministre svoje vlade. Novost predvidevajo tudi za predsednika republike, ta bi pridobil pravico do odložilnega veta na zakon, državni svet s sedanjimi pristojnostmi pa bi ukinili.

Med ključnimi projekti v dokumentu je tudi projekt Debirokratizirajmo Slovenijo, v okviru katerega bi poenostavili postopke za državljane, nekatere nepotrebne pa odpravili.

Za obrambne izdatke predvidevajo postopno zagotovitev sredstev proti 1,5 odstotka BDP-ja, z zavezništvom pa bi začeli pogajanja za zmanjšanje števila bataljonskih bojnih skupin, torej z dveh na eno.

Osnutek pogodbe vsebuje tudi prizadevanja za kadrovski in tehnični razvoj policije, pri čemer bi pomemben del sredstev namenili krepitvi obmejne policije. Pristojnosti urada za oskrbo in integracijo migrantov bi prenesli na ministrstvo za notranje zadeve.

Omejitev sodniškega mandata
Dokument predvideva omejitev sodniškega mandata na 12 let z možnostjo ponovne izvolitve, pri čemer bi sodnike imenoval sodni svet skupaj s predsednikom republike.

Za mlade naj bi vzpostavili poseben vladni medresorski organ, pripravili pa bi tudi nacionalni program dviga natalitete in osamosvajanja mladih. Med drugim predvidevajo davčno olajšavo za kreditojemalce stanovanjskih posojil, s katero rešujejo prvi stanovanjski problem. Obenem predvidevajo sprejem novega zakona o medijih in t. i. zakon o kulturnem evru.

Pri sestavi vlade v primerjavi s sedanjim stanjem predvidevajo nekaj sprememb, in sicer oblikovanje novega ministrstva za digitalizacijo, znanost in tehnologijo, ministrstva ali službe vlade za energetiko in obnovljive vire ter ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.

Janša pokazal svojo koalicijsko pogodbo
Predsednik na volitvah zmagovalne SDS Janez Janša se je na poročanje odzval s fotografijo naslovnice svojega osnutka koalicijske pogodbe, ki jo je objavil na Twitterju. Kot je zapisal, je koalicijska pogodba pripravljena za programsko usklajevanje "Manj za davke, več za vas. Manj birokracije, več svobode in odgovornosti. Priložnosti vsem in ne samo prvorazrednim," je naštel njene poudarke. Na stranki širše vsebine niso želeli komentirati, so pa pojasnili, da osnutek temelji na volilnem programu SDS in ponovili, da so odprti za sodelovanje z vsemi.