29-letni Brežičan ni skromen, a še zdaleč ne prevzeten. Ni tipični slovenski športnik, ki mu prepogosto manjka samozavesti, a tudi ni "gobezdač", ki bi z velikimi besedami strašil tekmece, hkrati pa poskušal skrivati svoje pomanjkljivosti. Kozmus je atlet, ki do potankosti pozna svoje telo in svoje zmožnosti. Pred lanskimi olimpijskimi igrami je edini v slovenski opravi napovedal medaljo in osvojil zlato. Tudi pred letošnjim svetovnim prvenstvom ga je zanimala le medalja. Ne nujno zlata, tam se hitro lahko kaj zalomi. In res se je. Vendar ne njemu, ampak konkurenci. Na začetku avgusta je v Mariboru prvič v sezoni kladivo vrgel prek 80 metrov in dokazal, da je pravi čas v pravi formi. V Berlinu je zlahka opravil kvalifikacije, v finalu pa le potrdil, da je atlet za velike dosežke.

Poškodba hrbta skoraj usodna
Na mednarodnem prizorišču je nase prvič opozoril na evropskem prvenstvu leta 2003, ko je bil peti. Leto pozneje je na olimpijskih igrah v Atenah končal na šestem mestu. Še hitrejšo pot proti vrhu mu je preprečila neugodna poškodba hrbta, zaradi katere je izpustil svetovno prvenstvo 2005. Sledilo je 7. mesto na EP-ju (2006), nato pa se je "zgodila" Osaka - svetovno prvenstvo na Japonskem, kjer je Kozmus z metom 82,29 metra zaostal le za Ivanom Tihonom. Dokazal je, da je mož za velike tekme in z velikimi upi odšel na olimpijske igre v Pekingu. Zdržal je veliko breme in postal prvi slovenski atlet z zlato olimpijsko medaljo.

Na vrsti je svetovni rekord
Seveda ob vseh teh podvigih ne gre pozabiti na ljudi, ki so Primožu vseskozi stali ob strani. Poleg domačih - mame Brede in sestre Simone - njegovo najožjo ekipo sestavljajo trener Vladimir Kevo, fizioterapevt Halid Nasif, bioterapevt Marjan Ogorevc in svetovalec za prehrano Severin Lipovšek. Z olimpijskim in svetovnim naslovom je Kozmus dosanjal sanje, a motivov mu kljub velikemu uspehu še ni zmanjkalo. Že pred dvema letoma je napovedal, da bo poskušal izboljšati svetovni rekord Rusa Jurija Sediha, ki znaša 86,74 metra in je star že 23 let. Na videz misija nemogoče, toda ob Kozmusovi športni filozofiji - strnjeni v njegovem motu 'do konca in naprej' - nemogoče nekoč lahko postane mogoče.