Načrt za okrevanje in odpornost je dobil zeleno luč, strateški načrt za izvajanje skupne kmetijske politike do leta 2027 je v javni razpravi, še nekaj mesecev pa bo treba počakati na operativni program za izvajanje kohezijske politike v prihodnjih sedmih letih. To so trije mehanizmi koriščenja evropskih sredstev, v okviru katerih je Slovenija skupaj upravičena do več milijard evrov. Za izvajanje kohezijske politike ima v prihodnjih sedmih letih na voljo 3,2 milijarde evrov.
Kam bo šlo 3,2 milijarde evrov?
Prednostna področja so določena vnaprej, na ravni Evropske unije, poudarja Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Za obdobje med letom 2021 in 2027 je opredeljenih pet glavnih ciljev: pametnejša Evropa (spodbujanje inovacij, digitalizacije, gospodarske preobrazbe in podpora malim in srednje velikim podjetjem), do okolja prijaznejša Evropa (izvajanje Pariškega sporazuma, vlaganje v energetski prehod in obnovljive vire ter boj proti podnebnim spremembam), bolj povezana Evropa (strateška prometna omrežja), bolj socialna Evropa (uveljavljanje evropskega stebra socialnih pravic in zagotavljanje podpore ustvarjanju kakovostnih zaposlitev, izobraževanju, spretnosti in znanja, socialni vključenosti in enakemu dostopu do zdravstvenega varstva) in Evropa bliže državljanom (podpora lokalno vodenim strategijam in trajnostnemu razvoju mest v EU). Slovenija bo izvedbo teh ciljev konkretizirala v operativnem programu, skupaj z ministrstvi, pristojnimi za posamezna področja. Po besedah sekretarke bo ta program, ki je osnova za koriščenje evropskih sredstev, pripravljen v naslednjih mesecih, izvajati pa naj bi ga začeli v prvi polovici prihodnjega leta.
Novosti v obdobju 2021-2027
Posebnost novega programskega obdobja je Sklad za pravičen prehod. Kot pove Monika Kirbiš Rojs, je ta sklad namenjen industrijsko zelo intenzivnim regijam pri prehodu na energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030 ter na podnebno nevtralno gospodarstvo povezave do leta 2050. V Sloveniji bosta do teh sredstev v višini 258 milijonov evrov upravičena Savinjsko-Šaleška regija in Zasavje.
Pri dodeljevanju kohezijskih sredstev se Slovenija deli na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Do zdaj sta bili obe območji upravičeni do 85-odstotnega evropskega sofinanciranja naložb, novo programsko obdobje pa prinaša veliko spremembo za razvitejši zahodni del. Stopnja sofinanciranja bo tam lahko največ 40-odstotna, medtem ko bo na vzhodu delež ostal 85-odstoten. To je lahko problematično za območja v zahodni regiji, ki odstopajo od višjega povprečja razvitosti. Državna sekretarka opozarja predvsem na obmejna območja. Za takšne primere že iščejo rešitve za zagotavljanje lastne udeležbe, razmišljajo o tem, da bi tem območjem pri deležu, ki zahteva lastna sredstva, pomagali s proračunskim denarjem, mogoči so tudi drugi načini.
En operativni program
Kljub nekaterim pozivom, da bi bilo koriščenje kohezijskih sredstev učinkovitejše z vsaj dvema operativnima programoma, se je vlada odločila za enega. Temu je naklonjena tudi Evropska komisija, pojasnjuje državna sekretarka Kirbiš Rojs in dodaja, da tudi zgolj en program omogoča natančno spremljanje izvajanja ukrepov, saj je zahtevana jasna ločitev in opredelitev ukrepov, meril in ciljev tako za vzhodno kot zahodno kohezijsko regijo. Sistem torej ostaja takšen kot do zdaj, kohezijska politika se bo še naprej upravljala prek službe vlade za kohezijo, izvedba pa bo potekala prek ministrstev. "V Sloveniji na regionalni ravni nimamo organov, ki bi jim lahko nakazali državna sredstva, da bi jih ti potem razdeljevali naprej. Imamo dve kohezijski regiji, ki pa nista pravni osebi," odločitev o enem operativnem programu dodatno utemelji sekretarka.
O čem govorimo, ko govorimo o črpanju evropskih sredstev?
Pozivi k oblikovanju več operativnih programov so se okrepili, ko so se iskali načine za pospešitev črpanja sredstev, potem ko so vmesni podatki za obdobje med letoma 2014 in 2020 kazali na nizek delež povračil iz evropskega proračuna. Decembra 2019 je bila na primer počrpana slaba tretjina sredstev, trenutno delež povračil znaša 58 odstotkov. Črpanje je sicer zadnji izmed več korakov koriščenja teh razvojnih sredstev. V začetnem koraku se sredstva prerazporedijo po projektih na podlagi razpisov, sledi izvedba, nato izplačilo iz državnega proračuna, šele potem pa je na vrsti zahtevek za izplačilo iz proračuna Unije. Ta korak torej imenujemo črpanje sredstev.
Čeprav je obdobje koriščenja sredstev opredeljeno po sedemletjih, je črpanje omogočeno dodatni dve leti. Za tekoče obdobje med letoma 2014 in 2020 so vsa sredstva razdeljena oziroma celo 15 odstotkov več. To je "varnostna rezerva", ki zagotavlja, da se bo počrpalo vsa razpoložljiva sredstva, pojasnjuje državna sekretarka. Brez rezerve bi bilo stoodstotno črpanje negotovo, saj bi pri že potrjenih projektih lahko prišlo do nižje realizacije ali morebitnih drugih težav. Namesto tega se je z uvedbo rezerve pospešila izvedba več projektov. V okviru kohezijske politike 2014–2020 ima Slovenija na voljo 3,037 milijarde evrov.
Kohezijska sredstva in epidemija
Čeprav se je ob epidemiji omenjalo predvsem sredstva in projekte, predvidene z načrtom za okrevanje in odpornost, se je v odziv na epidemijo preusmerilo tudi denar iz kohezijske sheme, s čimer se je tudi pospešilo koriščenje teh sredstev. Za te namene se je lani prerazporedilo več kot 250 milijonov evrov. Izvaja se tudi za 330 milijonov evrov projektov v okviru pobude React-EU, ki je del svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU. Dve tretjini sredstev so že razdelili med šest projektov, med njimi omenimo informacijski sistem za naročanje na cepljenje proti covidu-19 ter razpis za gradnjo domov za starejše.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje