Slovenske ceste so od leta 1954 zahtevale več kot 22.700 življenj. Samo od leta 1991 je prometni krvni davek zahteval več kot 6.000 življenj, več kot 200.000 pa se jih je v prometnih nesrečah poškodovalo.

Policija: Gledati velja dlje od številk
Na Generalni policijski upravi so za MMC dejali, da ne gre prezreti, da so to zgolj gole statistične številke, saj se je treba po njihovih besedah vprašati, kaj vsaka smrtna žrtev pomeni za ožje socialno okolje, kot je družina, ki ob izgubi mame, očeta ali otroka doživi tragedijo. Poleg tega poudarjajo, da je v številu poškodovanih veliko takšnih, ki so za vedno priklenjeni na invalidski voziček, se znova učijo hoditi, govoriti …

»Vse to so dejstva, na katera marsikateri voznik ne pomisli, ko se usede za volan pod vplivom alkohola, mamil, vozi prehitro in objestno, brezglavo prehiteva, s takim ravnanjem pa lahko v trenutku sebi ali drugemu povzroči hudo tragedijo,« navajajo na policiji.

Ne samo, da je zdravljenje poškodovancev po hudih nesrečah z vidika medicine najzahtevnejše, temveč je tudi po njem potrebna dolgotrajna oskrba v enotah intenzivne nege, nato pa še dolgotrajna rehabilitacija. Tudi po zdravljenju mnogi ne morejo zaživeti produktivnega življenja na poklicni in družinski ravni, zato ostanejo odvisni od trajne nege svojcev ali negovalnih ustanov, namesto prispevkov državi v obliki dela in davkov pa od nje prejemajo socialno pomoč in bolniška nadomestila, opisuje Grabljavec.

Policija: Sami ne moremo narediti vsega
Na policiji so nam zatrdili, da podpirajo in aktivno sodelujejo pri vseh aktivnostih za zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se izvajajo na podlagi Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa (več v citatih), poudarjajo pa, da policijski nadzor vendarle ne more narediti vsega: »Pomembna je tudi vzgoja, proces usposabljanja za voznika in, če to ne zadostuje, tudi visoke kazni, ki bodo posameznika že vnaprej odvračale od nepravilnega ravnanja v prometu.« Poudarjajo, da se je treba zavedati, da se več kot 90 odstotkov nesreč zgodi zaradi nepravilnega ravnanja voznika.

V skladu z nacionalnim programom so v aktivnosti za izboljšanje prometne varnosti vključena tudi druga ministrstva, ne samo notranje, pod katerega spada policija. »Gre za ukrepe, usmerjene v odpravo črnih točk, v izboljšanje prometne infrastrukture, ukrepe, usmerjene v izobraževanje mladih, boljše usposabljanje za voznike, medijske kampanje in podobno. Seveda pa ima v tem kontekstu pomembno vlogo tudi dosleden in pogost policijski nadzor prometa,« naštevajo v policiji.

Direkcija za ceste: Nujno nadaljevati razvoj cestne infrastrukture
MMC se je po informacije obrnil tudi na ministrstvo za promet oz. na direkcijo za ceste, a jim odgovorov na naša vprašanja ni uspelo pripraviti. Zasledili pa smo, da je prvi mož direkcije Gregor Ficko za medije dejal, da je sistemsko nadaljevanje razvoja cestne infrastrukture za varnost zelo pomembno. Po njegovih besedah je bilo v ta namen v zadnjih treh letih vloženih 520 milijonov evrov, potrebovali pa bi jih vsaj še štirikrat toliko.

Žlender: Novi prometni zakon je treba pozdraviti
Kot je znano, je v letošnjem letu začel veljati tudi nov prometni zakon, ki prinaša visoke kazni za prometne prekrške. Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v prometu Bojan Žlender je za MMC pred časom navedel, da je treba zakon pozdraviti. Spomnil je, da je od uveljavitve novega zakona upadlo tako število smrtnih žrtev kot tudi število nesreč s težkimi poškodbami: »Ne glede na to, da seveda nikomur ni všeč, da groziš s palico, da je treba hkrati poleg debele gorjače kazati tudi vzgojne filme, da je treba opozarjati, da je treba graditi, da je treba vlagati v infrastrukturo, je to tako poceni ukrep in tako hitro izvedljiv, da bi bila katastrofa, če ga ne bi izkoristili.«

Ministrstvo za zdravje: Z akcijami zoper vožnjo pod vplivom alkohla
Glede na to, da je vsaka tretja prometna smrtna žrtev v Evropi povezana z alkoholom, smo ministrstvo za zdravje pobarali, kakšna je njihova politika na tem področju. Potrdili so, da so se leta 2006 vključili v izvajanje nacionalnega programa, ter novembra in decembra 2007 pripravili dve akciji pod naslovom Vožnja pod vplivom alkohola: »Izvedeni so bili ukrepi, kot so npr. medijske aktivnosti, poostren nadzor policije in pristojnih inšpekcijskih služb ter preventivne aktivnosti v šolah in lokalnih skupnostih. Podobno aktivnost izvajamo tudi novembra in decembra 2008 pod nazivom Alkohol ubija – največkrat nedolžne.«

Na ministrstvu za zdravje sicer na temo škodljivih posledic alkohola delujejo tudi na drugih področjih (zakon o omejevanju porabe alkohola, opozorila pri oglaševanju alkohola, sodelovanje v Svetu za alkoholno politiko ipd.).

Grabljevec: Prometno varnost postaviti na prioritetno mesto
»Od nove vlade in premierja osebno pričakujem, da bo končno priznala stanje prometne varnosti kot resnični nacionalni problem, in reševanje le-tega postavila na prioritetno mesto - tudi z dejanji, ne le z besedami vzpodbude,« pravi Grabljevec. »Pričakujem torej, da nova vlada varnosti v prometu ne bo jemala kot sicer nadležen, a nepomemben problem, ampak bo tako kot na drugih področjih, npr. v gospodarstvu, vzpostavila sistem osebne odgovornosti subjektov, ki so zadolženi za zagotavljanje in organizacijo varnosti v prometu, preverila dosedanjo učinkovitost njihovega dela, zagotovila finančno podporo ustreznim tehničnim ter kadrovskim rešitvam in zagotovila hitre in pravične postopke pred sodišči v primeru obravnave povzročiteljev in žrtev.«

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si