V štiriurnem zaslišanju je Franc Kangler očitke o vmešavanju v delo policije zavrnil, kadrovske odločitve je po njegovih navedbah sprejemal generalni direktor policije.

Namen zaslišanja Kanglerja pred preiskovalno komisijo je bil ugotoviti morebitno politično odgovornost zaradi suma nedopustnega vmešavanja v delo policije, je v uvodu pojasnil predsednik komisije Rudi Medved (LMŠ). Kangler je po besedah Medveda namreč v javnosti in tudi v policiji ter notranjem ministrstvu "znan kot glavni kadrovik policije ter ministrstva". To je Kangler zavrnil z besedami, da je očitno policija tako spolitizirana, da komisija bolje pozna delo policije kot on, ki je v njej zaposlen. Zaposlen je sicer kot državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve.

Kangler je zatrjeval, da se je v policiji kadrovsko le malo spremenilo: "Če mislite generalnega direktorja policije, potem je to tako, da ga imenuje vlada." "Karierni sistem v policiji funkcionira," je zatrdil Kangler.

Očitek, da je nekdanjemu generalnemu direktorju policije Antonu Travnerju postavil pogoj, da ob nastopu funkcije zamenja takratnega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča, je Kangler odločno zanikal, saj da je Travner zaposloval na podlagi izkušenj in kariernega sistema.

Glede zaposlitve Petre Grah Lazar na čelu NPU-ja in njenega prijateljevanja z davčnim dolžnikom Rokom Snežičem je Kangler dejal, da Grah Lazar in Snežič nista prijatelja. "Če se dvakrat v življenju srečaš z nekom ali pa če si iz istega kraja, še nisi prijatelj. To je laž, delate ji krivico, širite velike laži o njej," je dejal Kangler.

Glede ustanovitve posebne delovne skupine, ki se ukvarja z migracijami, za katero se nizajo očitki, da so vanjo umaknili kriminaliste, ki so se do takrat ukvarjali s primeri, ki niso bili všeč aktualni politični oblasti, je Kangler dejal, da je bila za njeno ustanovitev izkazana velika potreba, sploh glede na dogajanje ob južni meji. Kangler je dejal, da se je ustanovitev skupine izkazala kot uspeh, saj da imamo manj nezakonitih prehodov meje. Po besedah Medveda komisija ugotavlja, da skupina ni dobila nobenih zadolžitev.

Sprva je Kangler tudi zatrdil, da sam na kadrovskem področju ni dajal nobenih priporočil, saj da osebno teh ljudi ne pozna. Na čelo te skupine je bil imenovan Vlado Maksimovič, nekdaj zaposlen na PU-ju Maribor, za katerega pa je Kangler na komisiji potrdil, da ga je kot vodjo skupine predlagal ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu.

Na vprašanje Nataše Sukič (Levica), ali so petega oktobra lani na protestih v Ljubljani policisti prekoračili svoja pooblastila in "zaplinili Ljubljano", je dejal, da za to ni odgovoren, ter spomnil, da je takrat potekal vrh EU-ja. "Nekateri so želeli skozi proteste zrušiti to predsedovanje," je dodal. Pa tudi, da ukrepi zoper protestnike niso bili pretirani, saj da je bilo z granitnimi kockami poškodovanih šest policistov, protestnika pa le dva.

Nataša Sukič je Kanglerja vprašala tudi o hišni preiskavi gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki naj bi bil o njej vnaprej obveščen. Kangler je odgovoril, da lahko po spominu zatrdi, da takratni generalni direktor policije Travner za te hišne preiskave ni vedel dan prej: "Travner je to izvedel zjutraj. Potem morate tistega operativca, ki je za to skrbel, vprašati, zakaj je informacija prišla ven."

Na Medvedovo vprašanje, ali meni, da lahko funkcijo državnega sekretarja opravlja objektivno in nepristransko, ker po funkciji sodeluje s policijo, kjer so ljudje, ki so ga po službeni dolžnosti preiskovali in ali ima lahko do njih profesionalen odnos, je Kangler zatrdil, da svoje delo opravlja strokovno in profesionalno, prav tako tudi notranji minister Aleš Hojs.

Kangler je večkrat poudaril, da ima z obema policijskima sindikatoma dobre in profesionalne odnose. Glede tvitov ministra Hojsa z žaljivo vsebino o policistih pa je Kangler odgovoril, da policistov taki tviti ne bi smeli prizadeti. "Mene zelo boli, ko tukaj poslanka večkrat poudarja, da je imel Hojs sindikaliste za lenuhe in mevže, to ni res, točno se ve, na koga je to letelo," je dodal Kangler.

V bran državnemu sekretarju je stopil Dejan Kaloh (SDS), ki je ocenil, da je Kangler pojasnil marsikatero dilemo, da je deloven, marljiv, prizadeven in strokoven, njegova dejanja pa da so zakonita. Matjaž Nemec (SD) pa je dejal, da je nepredstavljivo, da bi bil Kangler s svojimi ravnanji in obnašanjem zgled policistom.

Medved: Izvršna oblast podcenjuje delo komisije

Predsednik preiskovalne komisije Medved je po zaslišanju v izjavi za javnost dejal, da je Kanglerjevo zaslišanje pokazalo, da izvršna oblast podcenjuje delo komisije. Po njegovih besedah se je Kangler do preiskovalne komisije vedel zelo arogantno. "V bistvu pa je skozi skoraj štiriurno zaslišanje s svojimi odgovori in izleti na najrazličnejše teme, ki z delovanjem preiskovalne komisije niti nimajo nobene povezave, le še potrdil tisto, do česar se je komisija do zdaj dokopala."

In sicer, da gre v primeru delovanja slovenske policije za izrazito politično vpletanje v njeno delo, politično kadrovanje in vmešavanje politike v predkazenske postopke, je dejal Medved. To so sicer potrdili tudi v vmesnem poročilu preiskovalne komisije, ki ga bo državni zbor obravnaval konec meseca.

Preiskovalna komisija je v dobrega pol leta zaslišala dvajset prič. Komisija je 10. januarja sprejela vmesno poročilo in z njim sklep s predlogom DZ-ju, da k odstopu pozove notranjega ministra Aleša Hojsa in da pozove premierja Janeza Janšo, da DZ o tem obvesti, k odstopu pa pozove tudi oba državna sekretarja tako Kanglerja kot Boža Predaliča.

Vmesno poročilo so člani komisije iz vrst opozicije soglasno podprli, proti sta bila dva člana iz vrst koalicije. Ločeno mnenje je podal član preiskovalne komisije, poslanec SDS-a Dejan Kaloh, ki je ugotovitve preiskovalne komisije na vsebinski ravni zavrnil in jih ocenil kot zavajajoče in škodljive.