Na posvetu z naslovom Rehabilitacija demokracije skozi rehabilitacijo prava, ki ga je organiziralo društvo Akademija za demokracijo v sodelovanju z DS-jem, so govorci razpravljali o načelu pravne države, ki je eno od najširše priznanih načel, o demokraciji in paradoksu naše demokratične družbe. Teza, s katero so v Akademiji za demokracijo pripravili ta posvet, je naslednja: vprašati se je treba, ali morda pri nas pravo že v izhodišču narobe razumemo.

"Zgolj pozivanje k spoštovanju pravne države ni dovolj"
Zbrane je v uvodu nagovoril predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, ki je spomnil na poskuse ukinitve DS-ja in ob tem dejal, da bi to povzročilo zmanjšanje demokratičnosti naše države. Več znanja in več mnenj po njegovem prinaša več znanja in zato več demokracije. Če je v odločanje o nekem zakonu vključenih več ljudi, je "demokracija stabilnejša in zagotavlja bolj harmonično delovanje družbe", je prepričan Kavčič, ki v dvodomnosti parlamenta vidi prednost, in ne slabost. "Kako naj Slovenci spoštujejo svojo državo, če je celo lasten temeljni konstruktivni akt pravne države deležen posmeha," se sprašuje.

Opozoril je tudi, da je težko razumeti, da se ob zavzetem izpostavljanju načela pravne države, ki je stalnica že od samega začetka naše državnosti, ves čas srečujemo s sistemskimi kršitvami prava. Na to po njegovem kažejo različne afere, korupcija ipd. Prepričan je, da lahko te sistemske kršitve ogrozijo celoten sistem, ob tem pa je še dodal, da "zgolj pozivanje k spoštovanju pravne države, ne more narediti nekega napredka".

Kot je še dejal, je posvet je pomemben zato, ker "bo povečal gostoto zavesti o pomenu vrednot demokratične pravne države".

Hartman: Pravo je varnostna mreža, ki varuje družbo
Državni sekretar za pravosodje Helmunt Hartman je pojasnil pojem prava, ki je po njegovih besedah slaba vest družbe in ni samo sebi namen, ampak je varnostna mreža, ki naj bi družbo obvarovala pred samo seboj.

Ob tem je poudaril, da zgolj verbalno priseganje na pravno državo ne zadostuje, ampak mora pri uresničevanju pravne države dejavno sodelovati vsak posameznik.

Pri tem je poudaril še, da je uspešna in učinkovita lahko le družba, ki zaupa v državo in njene institucije. Opozoril je, da je treba spremeniti družbeno klimo, zdrav razvoj Slovenije pa vidi predvsem v spremembi vrednot. "Pomembno vlogo pri tem nosi tudi ministrstvo za pravosodje," je prepričan Hartman.

Zakaj pravni sistem ne deluje tako, kot bi moral?
Da je pravna država v resnici "rdeča nit celotnega prava", pa meni Marko Novak, prodekan Evropske pravne fakultete.

Dejal je da imamo v Sloveniji pravni sistem, ki deluje, ali imamo pravno državo ali ne, pa je po njegovem težko reči, saj meni, da pravni sistem ni idealen. "Lahko bi bil boljši, pomanjkljivosti pa bi lahko rešili z zapolnjevanjem pravnih praznin," je navedel.

Strojin: Javnost največ informacij o delovanju sodstva dobi preko medijev
Strokovni vodja službe za odnose z javnostmi na vrhovnem sodišču Gregor Strojin je v svojem prispevku podobno kot Hartman pred njim opozoril na to, da je zaupanje javnosti, ključno za učinkovitost sodne veje oblasti.

"Stopnja zaupanja je odvisna od stopnje razumevanja javnosti delovanja pravnega sistema," je prepričan. Pri tem se je osredotočil na vpliv medijev, saj so po njegovem ravno mediji tisti, ki imajo največji vpliv na razumevanje delovanja sodstva.

Kot je pojasnil, v preteklih letih mediji vse bolj pogosto obravnavajo različne sodne postopke, saj gre za "brezplačno vsebino, konflikti pa omogočajo dramo, ki je v medijskem svetu zelo dobrodošla". "Nekateri mediji so za določene zgodbe prav specializirani, objektivnih ali pozitivnih informacij o delovanju pravnega sistema pa so za medije nezanimive," je sklenil.

V nadaljevanju posveta so govorci razpravljali o vzrokih za krizo in poudarjali, da bi v Sloveniji morali spremeniti miselnost in družbeno klimo. Kot je dejal Hartman, moramo sprejeti predvsem to, da "so pravo in državne institucije tukaj za nas in zaradi nas".