DZ se je po dobrih šestih urah razprave o bančni luknji razšel brez glasovanja o predlaganih sklepih. Te so pripravili v SDS-u, katerega poslanci so zahtevali, da se ugotovi poimenska odgovornost za nastalo bančno luknjo, ki so jo povzročila neodplačana posojila. Vsi so se sicer strinjali, da je treba poiskati odgovorne.
V SDS-u so pripravili vrsto priporočil, s katerimi naj bi DZ vlado pozval k ukrepanju, ki pa jih odbor DZ-ja za finance kot matično delovno telo v četrtek ni izglasoval. DZ je tako opravil le splošno razpravo o priporočilih, med katero pa je bilo slišati predvsem medsebojna obtoževanja, kdo je kriv za nastale razmere.
V 4,8 milijarde niso vključene vse banke
Poslanec SDS-a Andrej Šircelj je v uvodni predstavitvi priporočil opozoril na nedavno trimilijardno dokapitalizacijo, ki so je bili zaradi slabih terjatev deležni NLB, NKBM in Abanka. Ob tem je opozoril, da v obremenitvene teste, ki so pokazali 4,8 milijarde evrov primanjkljaja kapitala, niti niso bile vključene vse banke v Sloveniji. Za veliko teh neodplačanih posojil so bile po mnenju SDS-a krive klientelistične oz. družinske povezave, ki so se po osamosvojitvi ohranile v bančnem sistemu tako pri regulatorjih kot pri poslovnih bankah.
"Krivo je omrežje Foruma 21"
Ta politika se je po Šircljevih besedah največkrat skrivala pod krinko nacionalnega interesa, zbrane predvsem okoli Foruma 21. Mihaelu Prevcu (SLS) je sicer vseeno, od kod prihaja tisti, ki je sodeloval pri dodeljevanju nezavarovanih posojil. "Za svoja dejanja mora odgovarjati in pika," je poudaril.
PS: Krivda je porazdeljena
Jerko Čehovin (PS) je razpravo razumel bolj v smislu pranja krivde za nekatere pretekle dogodke in vlogo, ki so jo imele pri bančni luknji posamezne politične stranke. "Približno pol časa so bile na vladi desne, pol časa leve stranke, tako da je krivda v smislu časovne razpredelnice kar porazdeljena," je dejal.
Javnost ima pravico izvedeti, kdo je odobraval ta zavožena posojila, so vztrajali poslanci SDS-a. Če tega ne bomo uredili, se bodo te zgodbe še ponavljale, je posvaril Zvonko Černač (SDS).
Golubovič: Krivce naj kaznujejo sodišča
Tudi poslanci koalicije so se strinjali, da je potrebno ugotavljanje odgovornosti. Krivce bodo kaznovala sodišča, in ne DZ, politika ali vlada, je poudaril Brane Golubovič (PS).
Kdo je kriv? Odvisno od položaja.
Jožef Horvat (NSi) je bančno luknjo označil za rezultat nesposobnosti, nepravilnosti in nezakonitosti dela ter koruptivne in kriminalne dejavnosti elit. Horvat pričakuje javno preiskavo, ki naj bi pokazala, kdo je predlagal in odobril neodplačana posojila ter kdo je imel od njih korist.
Kot je poudaril Andrej Vizjak (SDS), pa morajo sanaciji bank slediti ukrepi za spodbuditev gospodarstva, sicer se nam bo zgodila še ena bančna luknja. Da je za bančno luknjo krivo politično ozadje, meni tudi Franc Bogovič iz SLS-a. "Več kot jasno je, da je za tem tudi določeno politično ozadje, ki je vplivalo na to, da se je lahko zgodilo, kar se je," je dejal in dodal, da si niso nikakor predstavljali, da so ti, ki bi naj v Sloveniji upravljali to premoženje, navadni kvartopirci in prevaranti, ki zapravijo zapitek v nekaj letih.
Mariji Plevčak (DeSUS) se zdi obtoževanje levih političnih strank za bančno luknjo le sprenevedanje in prenašanje odgovornosti. "Bančna luknja ni nastala letos, pa tudi lani ne. Nastajati je začela praktično že takoj po vzpostavitvi samostojne države Slovenije, zato si moramo pošteno priznati, da so katastrofalno stanje povzročile praktično vse vlade in uprave bank z nadzornimi sveti vred," je dejala.
Podobnega mnenja je Matevž Frangež (SD), a obtožil je predvsem desnico: "Tisti, ki so danes kot predlagatelji te seje predstavljali tožilca in sodnika v tem DZ-ju, imajo sami veliko odgovornost za nastali položaj, za problem v bančnem sistemu, za podeljevanje prijateljskih in drugih kreditov, predvsem pa odgovornost za to."
Brane Golubovič (PS) je soglašal s predlagatelji seje, da je treba odgovorne razkriti, a vlada, kot je dejal, že ustrezno ukrepa, DZ pa lahko zagotovi le ustrezno zakonodajo, vse drugo je delo za ustrezne organe. "Začela se je sanacija bank in ustvarili so se pogoji za pregon gospodarskega in finančnega kriminala ter korupcije," je zatrdil. Odgovorne bodo odkrili ustrezni organi, kaznovala pa jih bodo sodišča in ne DZ, politika ali vlada, je poudaril.
Pred hitenjem pri kaznovanju krivcev je posvarila tudi Katarina Hočevar (DL). "V želji po kaznovanju krivcev za bančno katastrofo moramo ohraniti mirno kri in razsodnost, sicer se lahko zgodi, da se nam bodo glavni krivci izmuznili oziroma jim bomo morali na koncu še plačevati odškodnine," je opozorila.
Ministrstvo: Vzeli obveznice, strošek manjši
Tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko je zatrdil, da bo vlada preganjala krivce. "Zaveza vlade je, da bo prek ustreznih organov pregona razkrila vse, ki so subjektivno prispevali k nastanku vrzeli v bančnem sektorju in bodo deležni roke pravice," je dejal. V opoziciji so želeli izvedeti tudi, zakaj se Slovenija ob zadnji zadolžitvi na mednarodnih trgih ni zadolžila iz sredstev evropskega sklada ESM, kar bi bilo po njihovem mnenju veliko ceneje. Mavko je odgovoril, da je vlado pri dokapitalizaciji bank vodil cilj, da bo strošek za davkoplačevalce čim nižji. Če k sanaciji ne bi prispevali tudi delničarji in imetniki obstoječih in podrejenih instrumentov bank, bi bil znesek še za 500 milijonov evrov višji.
SDS je izredno sejo sklical po tem, ko sta guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in finančni minister Uroš Čufer predstavila izide obremenitvenih testov, ki so razkrili 4,7 milijarde evrov globoko luknjo v bankah. Država je v sredo za dokapitalizacijo bank v državni lasti že namenila skoraj tri milijarde evrov, pri čemer je NLB dobil milijardo in pol, NKBM 870 milijonov, Abanka pa 348 milijonov evrov. Državni denar sta prejeli tudi Factor banka in Probanka, prva 269 milijonov, druga pa 176 milijonov evrov. Hkrati so že stekli tudi postopki za prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank.
"Pred dvema dnevoma je vsak Slovenec plačal 1.500 evrov za dokapitalizacijo teh treh bank," je pomoč NLB-ju, NKBM-ju in Abanki komentiral poslanec SDS-a Andrej Šircelj. Vladi je tudi očital, da ne želi razkriti skrivnostnega kupca obveznic, ki jih je ob objavi izidov obremenitvenih testov izdal po zelo visoki obrestni meri. Ali so banke, predvsem državne, orožje za množično uničevanje Slovenije in domovanje pohlepa v Sloveniji, se je vprašal Šircelj.
Poslanec SDS-a je še opozoril, da ni vlada ob tem sprejela nobenih ukrepov ali priporočil o odgovornosti članov uprav in nadzornih svetov bank ter sveta Banke Slovenije, prav tako ni predstavila nobenih ukrepov, kako naj banke poslujejo naprej. Zato ni nobenih zagotovil, da bodo banke začele kreditirati gospodarstvo, je opozoril.
Šircelj kot razlog za to navaja način privatizacije prek delničarskih parkirišč, s katerimi se je prikrivalo dejansko lastništvo v podjetjih, in menedžerske prevzeme. "Z menedžerskimi prevzemi smo želeli privatizirati nekdanja družbena podjetja na način, da so dobivala slabo zavarovane ali nezavarovane kredite, predvsem na podlagi klientelističnih in prijateljskih povezav med menedžerji in člani uprav," je dejal, ta politika pa je po njegovih besedah zbrana predvsem okoli Foruma 21.
SDS: Klientelistične povezave iz časov pred osamosvojitvijo
Klientelistične povezave, o katerih je govoril Šircelj, po mnenju njegove stranke izvirajo še iz časa pred osamosvojitvijo, od vlade pa želijo izvedeti, v kolikšni meri je bančna luknja posledica načina privatizacije nekdanjega družbenega premoženja, ki so ga, poudarjajo v največji opozicijski stranki, večinsko izvedle elite, zbrane okoli levih političnih strank.
V SDS-u še opozarjajo, da je bilo do zdaj za dokapitalizacijo danih že več kot 10 milijard evrov davkoplačevalskega denarja, zato morajo ljudje izvedeti, kdo so odgovorni za nastalo luknjo. Kot pravijo, so to v prvi vrsti člani uprav in nadzornih svetov ter lastniki in Banka Slovenije, v SDS-u pa pričakujejo tudi seznam ljudi, ki so odobravali ta posojila.
Vlada bi morala tako po mnenju poslancev in poslank SDS-a preveriti, v kolikšni meri so se po osamosvojitvi v bančnem sistemu tako pri regulatorjih kot poslovnih bankah ohranile omenjene klientelistične oziroma družinske povezave.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje