Na vodilna mesta v upravah in nadzornih svetih prihajajo lojalni kadri iz lokalne politike, nekdanji županski kandidati, možje iz kabinetov ministrstev, pa tudi vidni politični funkcionarji. Novinarski kolegi iz oddaje Tarča so preverili tudi, kdo so ključni kadroviki, kako poteka sam proces kadrovanja in komu so nove uprave že uredile nove posle.

Novinar Žan Dolajš je pod drobnogled vzel dogajanje v največjih državnih podjetjih in Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki predstavlja glavni vzvod za kadrovanje v državnih podjetjih, vrednih 10 milijard evrov. SDH od lanske jeseni vodi Janez Žlak, ki je prišel iz Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Že dva meseca po nastopu vlade Janeza Janše pa je postal tudi predsednik nadzornega sveta Elesa, od tam pa letos aprila presedlal na mesto predsednika nadzornega sveta Petrola. Žlak je Zasavčan – tako kot generalni sekretar stranke SDS Borut Dolanc.

Na vprašanje novinarja Žana Dolajša, ali držijo informacije, da sta soseda in da skupaj igrata tenis, je Žlak odgovoril, da "to ne drži". "Preveč se ubadamo s posamezniki, ampak lahko vam dam odgovor, da od poškodbe hrbtenice že več kot 20 let ne igram tenisa, kar pomeni, da tudi z omenjenim gospodom ne morem igrati tenisa," je dejal. Po njegovem mnenju se v državi tudi preveč ukvarjamo s tem, ali je posameznik član neke stranke, saj "nikjer ne piše, da je članstvo lahko razlog, da nisi dober kandidat". Pa je sam bil kdaj član SDS-a? "Tega, da sem kadar koli bil član stranke, nisem zanikal."

Po navedbah virov iz državnih podjetij naj bi kadrovske želje vlade uresničevala generalni sekretar stranke Dolanc in generalni sekretar NSi-ja Robert Ilc, ki ju sicer v javnosti redko vidimo, Žlak naj bi deloval po njunem nareku, sestanki med njimi naj bi potekali vsak teden.

"Politika je prisotna, ampak daleč od tega, da bi politika kadrovala. Za to je odgovorna uprava SDH-ja na osnovi kadrovske komisije, ki te kandidate preveri. Upam si trditi, da SDH pod mojim mandatom, ki traja že osem mesecev, deluje strokovno in odgovorno v dobrobit države," je domnevna navodila s političnega vrha komentiral Žlak in zanikal, da sestanki potekajo na tedenski bazi.

Franci Matoz poslovno sodeluje s Telekomom, postal tudi nadzornik

Za vsakokratno oblast pa je eden od največjih plenov Telekom. Kmalu po menjavi vodstva smo lahko bili na Telekomu priča zanimivim kadrovskim odločitvam. Nova uprava je ustavila prodajo družbe TS Media, ki je lastnik spletnega medija Siol. Odvetnik premierja Janeza Janše, Franci Matoz, ki je tudi solastnik podjetja Nova hiša, ki izdaja spletni portal Nova24TV, pa po izjavah virov iz Telekoma s to družbo po novem poslovno sodeluje.

Informacije o tem so novinarji Tarče preverili pri Telekomu, kjer so jim sprva zatrdili, da Matoz z njimi "nima sklenjene svetovalne pogodbe". Na dodatna poizvedovanja, kako je to mogoče, če pa bo Matoz vodil skupščino 18. junija, pa so prejeli odgovor, da imajo z Matozom sklenjeno "pogodbo o zagotavljanju pravnih storitev, na podlagi katere se naročena pravna storitev obračuna po tem, ko je opravljena". Matoz je postal tudi nadzornik v pomembnih državnih podjetjih. Lani je postal podpredsednik nadzornega sveta Slovenskih železnic, junija letos pa se mu obeta še položaj v nadzornem svetu Luke Koper. Da je Matoz eden izmed petih kandidatov za omenjeni položaj, je za Tarčo potrdil tudi Janez Žlak.

V upravi in nadzornem svetu Telekoma pa tudi sicer prevladujejo kadri, ki so lojalni SDS-u in NSi-ju. Na fotografiji s kongresa delavske zveze stranke SDS, ki je bila prikazana v Tarči, je tudi Iztok Černoša, ki je na začetku leta prevzel vodenje nadzornega sveta Telekoma.

Njegov član je postal tudi Radovan Cerjak, ki naj bi bil blizu SDS-u, pogosto pa se pojavlja tudi na Nova24TV. Cerjak naj bi bil tudi odvetnik omenjenega medija, a je za Tarčo pojasnil, da je zastopal samo posamezne novinarje te hiše, tako kot zastopa novinarje drugih medijskih hiš, tudi RTV Slovenija. Cerjak je bil poleg tega lani imenovan v nadzorni svet Slovenske tiskovne agencije, Černoša pa je od lanske jeseni še direktor 2TDK-ja. Novi predsednik uprave pa je postal Cvetko Sršen, nekdanji županski kandidat SDS-a v občini Krško, kjer je bil tudi predsednik občinskega odbora SDS-a. Sršen je postal tudi predsednik nadzornega sveta Gen-I energije in član nadzornega sveta Infre.

Slovo dolgoletnega SDS-u zvestega Borisa Novaka

Nenavadno je tudi dogajanje v Družbi za upravljanje terjatev bank, v kateri je vlada lani poleti za predsednika upravnega odbora imenovala Borisa Novaka, dolgoletnega direktorja Pošte Slovenije, ki je veljal za SDS-u zvestega menedžerja. Njegova kariera v državnih podjetjih se je praktično končala čez noč, razlog pa naj bi bila bitka med Janezom Janšo in medijskim mogotcem Martinom Odlazkom. Vlada naj bi želela preprečiti, da se Odlazek dokoplje do deleža svojega medijskega konglomerata, ki je na slabi banki, Novak pa pri tem naj ne bi želel sodelovati. Novak ni želel pred kamero, v telefonskem pogovoru je za Tarčo povedal le to, da podrobnosti ne želi komentirati.

Na vrh Pošte Slovenije se je zavihtel 33-letni Tomaž Kokot

Boj proti Odlazku pa je po navedbah novinarja Žana Dolajša DUTB začel stopnjevati, ko je Novaka zamenjal direktor mariborske Snage Franc Dover. Še en ključni kader SDS-a je tudi Branko Bračko, ki je ta teden postal nadzornik v Zavarovalnici Triglav, Dover pa je dobil tudi mesto predsednika nadzornega sveta Holdinga slovenskih elektrarn (HSE). V DUTB-ju pa je mesto izvršnega direktorja zasedel Robert Rožič, ki je prav tako blizu krogov SDS-a – v preteklosti je kandidiral tudi za poslanca omenjene stranke. Rožič je lani poleti postal tudi predsednik nadzornega sveta 2TDK-ja in namestnik predsednika nadzornega sveta Darsa. Začasni generalni direktor Pošte Slovenije pa je po odhodu Novaka postal 33-letni Tomaž Kokot, član SDS-a, ki je v Poljčanah že dvakrat kandidiral za župana. Hkrati je tudi tretji največji lastnik že omenjenega podjetja Nova Hiša, izdajatelja spletnega portala Nova24TV. Lani poleti je postal tudi nadzornik Borzena.

Petrol: Odstop Bračka zaradi položaja strankarskega funkcionarja

Kaj pa dogajanje v Petrolu? Vodenje nadzornikov je aprila prevzel predsednik SDH-ja Janez Žlak. Žlak je bil sicer za nadzornika imenovan že decembra, a se je na seji skupščine umaknil Branku Bračku, članu uprave Uniorja. Ta pa je moral nato odstopiti manj kot tri mesece po imenovanju. Razlog? Izkazalo se je, da je bil v zadnjega pol leta funkcionar stranke SDS, kar zakon prepoveduje. Po preteku tega obdobja pa je Bračko v torek postal nadzornik v Zavarovalnici Triglav. V nadzornem svetu Petrola se je mesto našlo tudi za človek iz kabineta okoljskega ministra Andreja Vizjaka, Aleksandra Zupančiča, nekdanjega direktorja Komunale Brežice.

Iz političnih kabinetov v državna podjetja

Tudi drugi posamezniki iz političnih kabinetov so dobili mesta v državnih podjetjih. Na HSE-ju je od lani vodja službe za korporativno komuniciranje Ksenja Koren, svetovalka v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše v času njegove druge vlade. Med nadzorniki HSE-ja je tudi županski kandidat NSI-ja v Velikih Laščah Andrej Janša. Ta je marca zasedel položaj finančnega direktorja Slovenskih državnih gozdov, ki beležijo milijonske dobičke, glavni direktor pa je postal Robert Tomazin, ki je na lokalnih volitvah 2018 kandidiral kot kandidat SDS-a.

Nekdanji direktor HSE-ja Stojan Nikolić naj bi se po nastopu Janševe vlade na različne načine trudil obdržati svoj položaj, a neuspešno, saj ga je zamenjal Viktor Vračar.

Robert Golob in Aleksander Mervar sta se uspela obdržati na položajih, Krkoviču zaposlitev v Gen-I-ju

V energetiki pa kljub vsemu še najdemo direktorje, ki so se navkljub menjavi vlade obdržali na položajih. Robert Golob tako še naprej vodi Gen-I, kjer so zaposlili tudi upokojenega častnika Slovenske vojske in nekdanjega tajnika SDS-a Antona Krkoviča. Pri Gen-I-ju so za Tarčo pojasnili, da je Krkovič zadolžen za promocijo energije sonca in prodajo sončnih elektrarn na vseh tržnih segmentih. Aleksander Mervar je tako še vedno direktor Elesa, avgusta lani pa je postal še predsednik nadzornikov Slovenskih železnic.

Na čelo Darsa podpredsednik NSI-ja Valentin Hajdinjak, služba tam tudi Antonu Travnerju

V uprave največjih podjetij v lasti države pa v zadnjem letu prihajajo tudi najvišji funkcionarji strank. Predsednik uprave Darsa je tako postal podpredsednik NSi-ja Valentin Hajdinjak, položaj tam pa je dobil še donedavni NSi-jev državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damijan Jaklin. Postal je direktor vzdrževanja avtocest in hitrih cest.

Pogodbeno pa še vedno ostaja na plačilni listi ministrstva in je poleg našteta tudi župan občine Velika Polana. Prvak NSi-ja Matej Tonin, ki je iz opozicije ostro kritiziral politična kadrovanja, pa je prejšnji teden v Tarči dejal: "Povejte mi, kaj so ti ljudje storili narobe. Zame je ključno, da na ustrezna mesta imenujemo kompetentne in sposobne ljudi. Ljudem, ki jih je predlagala NSi, nimate kaj očitati." Služba na Darsu se je mimogrede našla tudi za nekdanjega generalnega direktorja policije Antona Travnerja, ki je zaposlen kot svetovalec uprave.

Pomenljiva pa so tudi imenovanja DeSUS-ovih kadrov v nadzorne svete in uprave Elesa, Istrabenz Turizma in Slovenskih državnih gozdov. Žan Dolajš se je vprašal, ali gre za trgovanje z glasovi DeSUS-ovih poslancev. Vsa našteta imenovanja so se namreč zgodila letos, DeSUS pa je, kot je znano, iz koalicije formalno izstopil že lani decembra.

O političnem kadrovanju so v tokratni oddaji spregovorili tudi gostje: Katja Mihelič Sušnik (KPK), Dušan Mes (generalni direktor Slovenskih železnic), Uroš Ilić (predsednik nadzornega sveta Luke Koper) in Gorazd Podbevšek (predsednik Združenja nadzornikov Slovenije).

Več o tem, kaj so povedali, pa v priloženem videu.