Bistveni novosti v njem sta: dijaki in študenti od svojega zaslužka plačujejo prispevek v pokojninsko blagajno in letne kvote za delodajalce; kar pomeni, da bo študentsko delo pri delodajalcih omejeno glede na število redno zaposlenih v podjetju.

Gospodarska kriza, ki je oklestila ponudbo študentskega dela, še bolj pa število delovnih mest za mlade, je stisnila v kot vse tiste, ki so še tri leta nazaj ostro zavračali kakršne koli omejitve na trgu študentskega dela. Spomnimo se razbitega pročelja stavbe parlamenta in referenduma o malem delu. Ministrstvo za delo je v javno razpravo v sodelovanju s študentsko organizacijo dalo predlog, po katerem bo študentsko delo postalo dražje; dodatna obremenitev bo padla na študenta. Ta bo moral od svojega zaslužka plačati prispevek za pokojninsko zavarovanje; takšno rešitev podpira tudi po navadi zelo kritično študentsko društvo Iskra.

Cilj študentske organizacije je, da bi bilo študentsko delo po novem čim manj podvrženo birokratskim oviram. Nova ureditev predvideva tudi centralno evidenco študentskega dela, kjer bodo dokumentirane delovne izkušnje mladih. Do te rešitve so skeptični v študentskih servisih, ki ostajajo posredniki študentskega dela.

Na Gospodarski zbornici Slovenije še zbirajo stališča svojih članov do predloga nove ureditve študentskega dela. Ministrstvo za delo v predlogu delodajalcem v primerjavi z zdajšnjimi obremenitvami malce niža stroške študentskega dela; a jim na drugi strani želi določiti letne kvote glede na število redno zaposlenih v podjetju.

Zakonodaja prinaša tudi številne novosti zaposlenim na podlagi avtorskih, podjemnih in drugih pogodb. O tem v torkovem Studiu ob sedemnajstih na našem prvem radijskem programu.

Nataša Lang, Radio Slovenija
Prispevek v 2. jutranji kroniki