V konec januarja podpisanem dogovoru z občinami se je vlada zavezala, da bo do 30. junija s sistemskimi ukrepi zagotovila znižanje stroškov občin za 22,8 milijona evrov na letni ravni. Ker do zdaj po mnenju Združenja občin Slovenije ni sprejela ukrepov, ki bi občinam zagotovili obljubljene prihranke, te pozivajo vlado k zvišanju povprečnine za drugo polovico leta na 525 evrov.

V skladu z vladnim dogovorom so namreč občine januarja privolile v znižanje povprečnine s 525 evrov v prvem polletju na 500,83 evra za drugo polletje. Če vlada dogovora ne bo uresničila, bodo občine v drugi polovici leta od države dobile manj denarja za izvajanje zakonsko določenih nalog.

Ob znižanju povprečnin mogoča nelikvidnost
Predstavniki združenja občin so se o prihrankih v četrtek pogovarjali z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem. Ta je po seji s predstavniki občin dejal, da so na mizi popravki, ki bi dali zadostne finančne učinke, pod pogojem da jih resorji realizirajo. Na to temo bo prihodnji teden še en širši sestanek z ministrstvi, na katerem se bodo morali dokončno opredeliti do nekaterih ukrepov, nad katerimi v posameznih resorjih niso najbolj navdušeni, kljub temu pa ugotavljajo, da so realni, smiselni in potrebni, je pojasnil.

Po seji predsedstva, ki je sledila pogovoru z ministrom, so se odzvali tudi predstavniki združenja občin. Ti sporočajo, da so vlado pozvali, da v državnozborsko proceduro vložen predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 dopolni s spremembo višine povprečnine na 525 evrov. Če pa bodo dejansko sprejeti ukrepi, obljubljeni januarja, ki bi dali tudi konkretne finančne učinke, predlagajo vladi, da se ti upoštevajo v okviru povprečnine za prihodnje leto.

Podobnega mnenja so tudi v Skupnosti občin Slovenije, kjer pravijo, da projekt nižanja stroškov občinam v zastavljenem roku najverjetneje ne bo uspešen, saj konec maja še ni predloženih ustreznih zakonodajnih rešitev. Teh pa "glede na procedure spreminjanja zakonodaje ni mogoče pričakovati s 1. julijem 2015", ugotavljajo. Obenem opozarjajo, da se občine že zdaj spopadajo z nelikvidnostjo, zato je bojazen, da bodo težave, ko se bo v drugi polovici leta znižala povprečnina, še večje.

Občine proti odpoklicu župana
Predsedstvo ZOS-a je obravnavalo tudi predlog novele zakona o lokalni samoupravi, s katero poslanci predlagajo razloge za prenehanje mandata župana in možnost, da bi lahko državni zbor odpoklical župana. Po noveli zakona bi lahko državni zbor začel postopek za predčasno razrešitev župana, če ta ne bi izvajal odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča pristojnega za upravne spore, ki županu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje.

Združenje na predlagano novelo odgovarja z zahtevo po enaki obravnavi vseh funkcionarjev v državi, tako na lokalni kot državni ravni. Kot institut odpoklica župana predlagajo predčasne volitve v občini, s katerimi bi se razrešili vsi funkcionarji v občini. Menijo namreč, da je to najbolj smiselna varovalka, da bi se izognili zlorabam instituta odpoklica župana politične opozicije v občini.

Hkrati predlagajo, da se ob enakem obravnavanju vseh voljenih funkcionarjev v državi tudi na državni ravni uvede možnost predčasnega razpisa državnozborskih volitev na pobudo volivcev.