Statistični urad RS (SURS) je ob praznovanju dneva državnosti objavil nekaj podatkov, kaj vse se je od spremenilo od razglasitve samostojnosti.

Struktura gospodarstva se je od leta 1991 močno spremenila, navaja SURS. Delež dodane vrednosti iz kmetijskih dejavnosti v skupni dodani vrednosti BDP-ja se je zmanjšal za več kot polovico, s 5,7 odstotka (1991) na 2,2 odstotka (2018).

Močno se je zmanjšal tudi delež dodane vrednosti iz industrije in gradbeništva, s 44 odstotka (1991) na 33,2 odstotka (2018). Močno pa se je povečal delež dodane vrednosti iz storitev, s 50,3 odstotka (1991) na 64,6 odstotka (2018). Podobne spremembe so se zgodile tudi v drugih državah.

Slovenija se je po višini BDP-ja na prebivalca v letu 2018 med evropsko osemindvajseterico uvrstila na 16. mesto. Najvišji BDP so imeli v Luksemburgu (96.700 evrov), najnižjega v Bolgariji (7.800 evrov).

Najpomembnejša za izvoznike ostaja Nemčija

Najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije je bila vseskozi Nemčija. Pri trgovanju z drugimi članicami EU-ja se je najbolj povečalo trgovanje Slovenije z Avstrijo. Pri trgovanju z državami zunaj EU-ja je Slovenija največ blaga izvozila v države, nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

V letih po osamosvojitvi se je nekoliko povečal izvoz Slovenije v Rusko federacijo, v letih po gospodarski in finančni krizi pa se je izvoz v to državo povečal najbolj. Zelo se je okrepilo trgovanje s Kitajsko. Izrazito se je povečal uvoz iz Kitajske. Uvoz iz te države je v letu 1992 znašal 0,3 odstotka, v letu 2018 pa 3,3 odstotka celotnega uvoza Slovenije. V 2017 je s Kitajsko trgovala že več kot petina vseh slovenskih uvoznikov (tj. podjetij, ki uvažajo). Več jih trguje le še z Italijo, Nemčijo in Avstrijo.

Bogatejše prebivalstvo

Primerjava podatkov, koliko časa smo za nakup določene dobrine ali storitve morali delati v letu 1991 in koliko v letu 2018, kaže, da je bilo leta 2018 za kilogram kruha treba delati skoraj tretjino manj časa, za kilogram sladkorja trikrat manj, za kilogram kave štirikrat manj in za nov osebni avtomobil znamke Renault Clio še enkrat manj kot pred 27 leti.

Največ nemških in italijanskih turistov

Podatki o prihodih in prenočitvah turistov pred 28 leti in lani so sicer po navedbah SURS-a težko primerljivi, ker je bila metodologija zbiranja teh podatkov pred kratkim spremenjena in posodobljena.

V letu 1991 smo v Sloveniji našteli 1,4 milijona prihodov turistov, prenočili pa so pri nas povprečno 3,4-krat. V letu 2018 je Slovenijo obiskalo skoraj 5,7 milijona turistov, prenočili pa so pri nas povprečno 2,6-krat.

Največ prenočitev tujih turistov pri nas so v letu 2018 ustvarili turisti iz Nemčije in Italije (po 12 odstotkov prenočitev tujih turistov), Avstrije (9 odstotkov), Nizozemske in Hrvaške (iz vsake po 5 odstotkov), Madžarske in Združenega kraljestva (iz vsake po 4 odstotkov).

Med turisti iz neevropskih držav so bili v letu 2018 najštevilnejši turisti iz ZDA. Ti so ustvarili 3 odstotke vseh v tem letu ustvarjenih prenočitev tujih turistov pri nas in hkrati za 24 odstotkov več kot v letu 2017. Sledili so turisti iz drugih azijskih držav, tem pa turisti iz Izraela, Republike Koreje in Kitajske.

Slovenija se stara

1. januarja 1991 je bila po podatkih državnih statistikov povprečna starost prebivalcev Slovenije 35,9 leta, 1. januarja 2019 pa že 43,4 leta. Na začetku leta 1991 je bilo v Sloveniji skoraj 21 odstotkov prebivalcev mlajših od 15 let. Na začetku leta 2019 je bil delež toliko starih prebivalcev skoraj 6 odstotnih točk nižji oz. 15 odstotkov. Obratno je veljalo za prebivalce, stare 65 let ali več. Leta 1991 jih je bilo med celotnim prebivalstvom skoraj 11 odstotkov, leta 2019 že skoraj 20 odstotkov.

Posledica spremenjene demografske slike je na eni strani manjši vpis v osnovne šole. V šolskem letu 2018/19 je bilo osnovnošolcev skoraj 39.000 manj kot v šolskem letu 1991/92. Vendar se število otrok, vpisanih v osnovno šolo, od leta 2011 spet nekoliko povečuje, kar je posledica naraščanja števila rojstev v letih od 2004 do 2010, med drugim navaja SURS

Od leta 1991 se je podaljšala življenjska doba. Leta 1991 je bila povprečna starost umrlih 70 let, leta 2017 pa skoraj 78 let. V letu 2017 v Sloveniji rojene deklice lahko pričakujejo, da bodo doživele 83,7 leta, dečki pa nekaj več kot 78 let.

Prebivalstvo Slovenije naj bi se po projekcijah povečevalo približno do leta 2025 (in se povečalo na približno 2,083 milijona), in to predvsem zaradi selitvenega prirasta (naravni prirast je bil namreč v letu 2017 prvič po letu 2005 spet negativen). Po letu 2025 naj bi število prebivalcev začelo počasi padati. 1. januarja 2080 naj bi imela Slovenija 1.938.000 prebivalcev, kar je 6 odstotkov manj kot v začetnem letu teh projekcij, v letu 2015.

V naslednjih 65 letih naj bi se pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Leta 2018 so starejši (65 ali več let) predstavljali 19,4 odstotka prebivalstva, v letu 2057 naj bi bilo toliko starih skoraj 31 odstotkov prebivalcev Slovenije. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se bo daljšalo. Dečki, ki se bodo leta 2080 rodili v Sloveniji, bodo lahko pričakovali 87 let življenja, deklice pa več kot 91 let.

Slabše razmerje med plačami in pokojninami

Na drugi strani se povečuje število upokojencev, spreminja se tudi razmerje med številom zavarovancev in številom upokojencev, pokojnine se v primerjavi s plačami zvišujejo počasneje. V letu 1991 je bilo v Sloveniji manj kot 400.000 upokojencev (med te štejemo tiste, ki so prejemali starostno, invalidsko, družinsko ali vdovsko pokojnino); v letu 2018 jih je bilo 617.000.

"V letu 1991 je bilo razmerje med številom upokojencev in zavarovancev 2,0, v 2018 pa 1,52. Z drugimi besedami: leta 2018 je na enega upokojenca prišlo nekaj več kot 1,5 zavarovane osebe (to je oseba, ki je obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko zavarovanje). Tudi razmerje med plačami in pokojninami se slabša. Leta 1992 so povprečne neto starostne pokojnine dosegale 78,4 odstotka povprečne neto plače, leta 2018 le še 58,5 odstotka," pojasnjuje SURS.

Slovenci se selijo v Nemčijo in Avstrijo

V Slovenijo se je največ ljudi priselilo v letih 2007, 2008 in 2009 (letno okrog 30.000). Takrat je bilo v Sloveniji izdanih veliko delovnih dovoljenj za tujce. Od leta 2010 se v Slovenijo priseli letno od 14.000 do 17.000 prebivalcev. Od leta 2006 naprej se je iz Slovenije odselilo od 12.000 do 16.000 prebivalcev Slovenije letno. Največ se jih je odselilo leta 2009: 19.000, sledilo je leto 2017, ko se jih je odselilo skoraj 18.000.

Odseljeni so bili v 54 odstotkih državljani Slovenije, v preostalih 46 odstotkov pa tuji državljani. Največ državljanov Slovenije (44 odstotkov) se je v letu 2017 odselilo v Avstrijo ali Nemčijo. Približno 50 odstotkov odseljenih državljanov Slovenije je imelo srednješolsko izobrazbo, približno 30 odstotkov terciarno izobrazbo, preostali pa osnovnošolsko izobrazbo ali manj.