Integriteta - društvo za etičnost javnega delovanja je organizirala okroglo mizo z naslovom Transparentnost pri financiranju političnih strank - javnost ima pravico vedeti, kdo so "anonimni" donatorji, na kateri so sodelovali ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič, predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes in predsednica društva Integriteta Simona Habič.

Habičeva je uvodoma poudarila, da je Slovenija ena izmed štirih držav v EU-ju, ki ima na visoki ravni zagotovljeno anonimnost donatorjev strank, kar omogoča netransparentnost delovanja.

Šoltes je pojasnil, da v preteklosti zakonodaja Računskega sodišča ni obvezovala k revidiranju volilnih kampanj na lokalnih volitvah, kar pa se bo z novim zakonom o volilni in referendumski kampanji, ki naj bi bil sprejet prihodnje leto, spremenilo, kar pomeni, da bodo morala biti po novem tudi poročila strank o izvedbi kampanje na lokalnih volitvah pripravljena pregledneje. "Na prejšnjih lokalnih volitvah naj bi nekateri župani iz bližine morja v volilni kampanji daleč presegali znesek, napisan v poročilu," je dodal.

Prihaja strožji zakon
Pavlinič Krebsova je zatrdila, da nova zakonodaja prinaša prepoved financiranja volilnih in referendumskih kampanj, ki bi ga izvajale pravne osebe, ter tudi prepoved brezplačnega opravljanja storitev in nudenja blaga. Prihodnje leto naj bi Slovenija dobila tudi novi zakon o financiranju političnih strank, ki naj bi prav tako prispeval k večji transparentnosti tega področja.

Izpostavila je, da na tem področju med strankami obstaja določena solidarnost, saj se ne spomni primera, ko bi določena stranka drugo obtožila, da je prekoračila zakonske okvire pri pripravi volilne kampanje. Ministrica je še opozorila na težavo filozofije, ki naj bi bila v manjših občinah še opaznejša kot na državni ravni, in sicer da javne funkcije niso del volilnega plena.

"Prek financiranja strank poteka tudi udeležba v državnem proračunu"
Klemenčič je izpostavil, da so v zahodnih demokracijah pravni subjekti prek financiranja strank udeleženi pri izboru projektov, financiranih iz državnega proračuna, kar je po njegovem mnenju danes, v času krize, absolutno najboljša naložba, ki se zagotovo povrne, glede česar si ne bi smeli delati utvar. "Financiranje strank in politični boj imata vpliv na delovanje javnega sektorja in posledično na sistemsko korupcijo. Zaradi pomanjkljive zakonodaje in nadzora nimamo podatka, kako razširjen je ta problem v Sloveniji," trdi.

Tovrstnih zlorab po njegovih besedah ni mogoče ugotoviti skozi revizije, temveč prek preiskav, ki jih na primer v ZDA vodi FBI, ne pa računsko sodišče, "zato bi tudi v Sloveniji potrebovali institucijo, ki bi lahko finančno slekla stranko". Meni, da gre pri tem za najhujše oblike sistemske korupcije in ne za manjše prekrške.

Slovenci bomo dobili prvih šest uradnih lobistov
Udeleženci razprave so govorili tudi o zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, v okviru katerega bo v petek registriranih prvih šest lobistov. Pavlinič Krebsova je pri tem razložila, da namen registracije ni pregon lobistov, temveč transparentna zaznava vseh interesov. Dodala je še, da je lobiranje pri postopkih javnega naročanja nedopustno in se obravnava kot kaznivo dejanje.