Slabše plačilo, nadure, socialni damping in kršitve delavskih pravic so pogosta stalnica delavcev, ki delo opravljajo pri zunanjih izvajalcih, opozarjajo v nekaterih sindikatih. Prav kršitve delavskih pravic in negotov položaj delavcev je poudarjen tudi v dogovoru, ki so ga parafirale koalicijske stranke in Levica. V tem dogovoru so se stranke v poglavju o odpravi prekarizacije dogovorile o iskanju mogočih ukrepov za odpravo izvajanja nekaterih dejavnosti v javnem sektorju pri drugih izvajalcih, med te najpogosteje sodijo čistilke, ki delo opravljajo prek čistilnih servisov, in varnostniki oziroma varnostnice.

Koalicijski partnerji in Levica so se v sporazumu zavezali največji mogoči meri ponovnega zaposlovanja delavcev zunanjih izvajalcev v javnem sektorju v prihodnjem letu. Do leta 2020 pa naj bi partnerji pripravili sistem skupnih služb države. To je kot rešitev pred negativnimi posledicami prezaposlovanja delavcev na zunanje izvajalce na eni in organizacijo dela v primeru bolniških odsotnosti na drugi strani na začetku leta omenil tudi premier Marjan Šarec, ko je v odgovor na poslansko vprašanje predlagal ustanovitev "državne agencije," ki bi javnemu sektorju zagotavljala potrebne delavce.

Na poziv so se odzvali trije zavodi od 194
A medtem ko koalicija razmišlja o urejanju položaja, delavcev in delavk, ki delo opravljajo prek zunanjih izvajalcev, pa ustanove javnega sektorja še vedno rade posegajo po predaji celotne storitve zunanjim izvajalcem. Prav tako sodeč po odzivih na pobude sindikatov o neposrednem zaposlovanju teh delavcev njihov položaj ni visoka prioriteta vodstev javnih zavodov in ustanov. Na začetku februarja sta Sindikat kulture in narave Slovenije Glosa in Delavska svetovalnica pripravili skupno pobudo k neposredni zaposlitvi vseh čistilk in čistilcev, ki delajo prek zunanjih izvajalcev. Pobuda je bila naslovljena na vseh 194 javnih zavodov s področja kulture.

A predstavniki Glose in Delavske svetovalnice so na odzive čakali zaman. Od 194 javnih kulturnih zavodov so se na pobudo odzvali le trije. Iz SNG Maribor so pobudo podprli in pobudnike obvestili, da so pri njih vsi čistilci in čistilke neposredno zaposleni. Podoben odgovor so prejeli tudi iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje, kjer so odgovorili, da zunanjih delavcev ne najemajo. V ptujskem mestnem gledališču pa so na pobudo odgovorili, da jo podpirajo in so jo tudi posredovali na ptujsko občino, ki je ustanovitelj gledališča in pri kateri si morajo prizadevati za to, da obdržijo eno dodatno zaposlitev, in pozvali sindikate, naj jim pri tem pomagajo.

Nova pobuda celotnemu javnemu sektorju
"Odziv je bil slabši, kot smo pričakovali," priznava predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar. "Sicer vemo, da nekateri zavodi sami zaposlujejo čistilke in se jim zato verjetno tudi ni zdelo smiselno odgovoriti na naš poziv, a smo kljub temu pričakovali, da se bo odzvala vsaj tretjina zavodov." Skromni trije odzivi so vzrok za to, da bodo pobudo zdaj razširili in v sodelovanju z drugimi sindikati, ki delujejo v javnem sektorju, naslovili podobno pobudo na vse javne zavode in državne organe. Pobudi so se med drugim priključili SVIZ, Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, Sindikat državnih organov Slovenije, sindikat VIR in tudi drugi sindikati. S pobudo pa bodo pozvali k neposredni zaposlitvi ne le čistilcev oziroma čistilk, temveč tudi vratarjev in varnostnikov. Šuštar pričakuje, da bo tokrat odziv obsežnejši, gotovo pa bodo akcijo pozivanja k zaposlovanju nadaljevali, še doda.

Kljub pozivom novi primeri prenosa na zunanje izvajalce
A medtem ko politika in sindikati pozivajo k neposrednemu zaposlovanju čistilcev in drugih delavcev pri zunanjih izvajalcih, pa se dinamika prenosa nekaterih dejavnosti zunanjim izvajalcem ne zmanjšuje. Zadnji medijsko odmevnejši primer je bil Osnovna šola Olge Meglič s Ptuja, kjer so se odločili, da bodo storitve čiščenja prepustili zunanjemu izvajalcu. Ravnateljica Helena Ocvirk je ob tem dejala, da so se za to potezo odločili po tehtnem premisleku zaradi dveh razlogov. Kot prvega navaja nižji strošek zunanjega izvajalca glede na predvidene stroške plač, drugi razlog pa je bilo nezadovoljstvo uporabnikov šolskih prostorov, ki se je zaradi nečistoče iz leta v leto stopnjevalo, zato so morali ukrepati.

Natančnih številk glede nižjih stroškov nam ravnateljica ni povedala. Je pa poudarila, da so se kljub nezadovoljstvu uporabnikov šole odločili, da bodo štiri čistilke prenesli k zunanjemu izvajalcu. Ob tem navaja, da je razpis skladen z zahtevami in stališči Državne revizijske komisije, za pripravo razpisne dokumentacije pa so najeli zunanjega izvajalca, ki so mu plačali dobrih 1.000 evrov brez DDV-ja. Ob tem velja navesti podatek, da so na Fakulteti za družbene vede, ko so se pred dvema letoma odločili zahvaliti za sodelovanje čistilnemu servisu, ki delavkam ni plačeval prispevkov in so neposredno zaposlili čistilke, izpostavili tudi, da je neposredna zaposlitev za fakultete tudi cenovno ugodnejša.

"Razbremenitev odgovornosti bi se morala poznati pri plači"
Sicer Ocvirkova priznava, da pri odločitvi niso upoštevali tveganja zlorab ali kršitev delavskih pravic, ki bi jih delavke lahko bile deležne pri zunanjem izvajalcu, pričakuje pa, da se take nepravilnosti pri manjših lokalnih podjetjih, ki se bodo verjetno potegovali za posel, ne bodo dogajale. Nasprotno pa so v sindikatu Sviz Ptuj nad odločitvijo zgroženi in so ji tudi ostro nasprotovali. Ob tem so nam iz sindikata sporočili, da so prakse pri zunanjih izvajalcih prepogosto prepletene s pretiranimi nadurami ali celo hujšimi kršitvami delavskih pravic.

Po mnenju sindikata se na tak način vodstvo javnega zavoda razbremeni odgovornosti za ta segment dela in ga prenese na zunanjega izvajalca, zato menijo, da bi morali ravnatelji, ki se za to potezo odločijo, to razbremenitev občutiti tudi na lastni plači. "Če bi se jim zaradi tega za 20 odstotkov znižala plača, kar bi bilo glede na manjšo odgovornost realno, se za to možnost verjetno ne bi nihče odločil," še dodajajo v sindikatu. Ravnateljica sicer pojasnjuje, da so se odločili za prenos čiščenja v prihodnjih treh letih, ko bodo tudi ugotavljali prednosti in slabosti takšne prakse, a v sindikatu opozarjajo, da se po njihovih neuradnih informacijah preostali bližnji javni zavodi odločajo za podobno potezo in bodo odločitev tudi najverjetneje sprejeli, ko bodo videli razplet v OŠ Olge Meglič.

Po slabi izkušnji so se v ZZZS-ju odločili za ... nov razpis
Medtem na Delavski svetovalnici načrtujejo, da bodo pritisk na državne organe in javne zavode stopnjevali z individualnimi pozivi. Med drugim so se s tovrstnim pozivom obrnili tudi na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tam so z nekdanjim izvajalcem storitev čiščenja prekinili pogodbo, po podatkih Delavske svetovalnice pa te delavke niso prejele plač za zadnje tri mesece lanskega leta. Po prekinitvi pogodbe s spornim izvajalcem, ki poleg plač ni izplačeval niti prispevkov, (torej ni vplačeval obveznosti do ZZZS-ja) pa so najeli drugega, ki je po podatkih svetovalnice z delavkami sklenil podjemne pogodbe. Trenutno prek javnega razpisa iščejo novega izvajalca.

Na ZZZS-ju poudarjajo, da je prejšnji izvajalec na sestanku, ki so ga sklicali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, sam vložil odpoved pogodbe o izvajanju storitev čiščenja. Sestanek so sklicali, saj je bilo težav z zagotavljanjem čiščenja po navedbah ZZZS-ja vse več in so nameravali pogodbo prekiniti že novembra, a se izvajalec tistega sestanka ni udeležil, nato pa decembra sam podal odpoved. "Glede morebitnih kršitev delovnega
prava pojasnjujemo, da ZZZS ni nikoli prejel nobene formalne prijave s strani zaposlenih pri izvajalcu," še navajajo pri ZZZS-ju.

"Nismo usposobljeni za dejavnost čiščenja prostorov"
Tudi na vprašanje, zakaj po tej slabi izkušnji iščejo novega izvajalca, pri ZZZS-ju pravijo, podobno kot Ocvirkova, stroške in razbremenitev upravljanja tega področja. Glede stroškov pri ZZZS-ju s prstom kažejo na vlado: "Pri tem pojasnjujemo, da je moral ZZZS v preteklih letih na podlagi zahtev Vlade RS zmanjšati plan kadrov, tako da je v obdobju od leta 2007 do danes zmanjšal število zaposlenih za več kot 100 delavcev oz. 11 % kljub vedno zahtevnejšim in tudi novim delovnim nalogom ter razvojnim izzivom na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi večletnega zmanjševanja števila zaposlenih na eni strani in novih nalog ter razvojnih ambicij na drugi strani so notranje kadrovske rezerve izčrpane tudi za izvajanje osnovne dejavnosti in poslanstva ZZZS-ja."

Kot drugi razlog pa na ZZZS-ju omenjajo dejstvo, da zavod "ni ustanovljen za dejavnost
čiščenja prostorov in tako kot številni drugi poslovni sistemi v javnem sektorju in tudi v zasebnem sektorju to dejavnost ZZZS oddaja zunanjim izvajalcem. ZZZS za dejavnost čiščenja nima ustreznega znanja in kadrov ter tehničnih pripomočkov in naprav." Ob tem omenjajo tudi zakonsko omejitev zaposlovanja v javnem sektorju in dejstvo, da imajo več lokacij različnih kvadratur po vsej Sloveniji, tako bi bila na manjših lokacijah zaposlitev za osem ur "negospodarna". Dodatna težava pa je, pravijo na zavodu, vprašanje ravnanja v primerih nadomeščanja zaradi bolniških odsotnosti. "Na drugi strani imajo izvajalci čiščenja široko mrežo čistilnega osebja po vsej Sloveniji in se tako lažje prilagajajo potrebam naročnikov oziroma najemajo lokalne podizvajalce za nekajurno čiščenje."