Potem ko je kandidaturo za kmetijskega ministra zavrnil že tretji mogoči kandidat, to je prodekan biotehniške fakultete Janez Hribar, smo se namreč pogovarjali s predsednikom Sindikata kmetov Slovenije, ki je za našo spletno stran spregovoril o težavah, vezanih na ta resor; o tem, kakšnega ministra si želi slovenski kmet; o stanju kmečkega življa v Sloveniji in njegovem ugledu.

"Funkcija premalo privlačna tako za politike kot za strokovnjake"
Žveglič je prepričan, kot smo že omenili, da je postopek iskanja naslednika Milana Pogačnika tako počasen zato, ker je resor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izredno zahteven in širok. Da funkcija ni privlačna, po njegovem mnenju kaže že to, da se zanjo ne zanima noben strankarski veljak. Nezanimiva se zdi tudi strokovnjakom, ki nimajo političnih ambicij, je prepričan. S prevzemom funkcije ministra za kmetijstvo se namreč človek postavi med kladivo in nakovalo. Na eni strani pritiskata nanj koalicija in proračun, na drugi nevladne organizacije. "Torej lahko na prste ene roke preštejemo ljudi, ki bi si želeli funkcijo prevzeti samo zato, da bi se imenovali ministri," pravi.

Sindikat kmetov si tokrat za ministra želi nekoga, ki ima znanje o evropski kmetijski politiki in je dobro seznanjen tudi z razmerami doma. Poleg tega mora imeti novi minister po Žvegličevih besedah široko podporo v koaliciji, prav zato bi bilo "idealno, če bi bil to predsednik kakšne izmed koalicijskih strank ali veljak kakšne koalicijske stranke".

"Politik se boji za svojo kariero, zato se da z njim bolje delati"
Na vprašanji, ali si torej v sindikatu želijo politika in koga sam vidi v tej vlogi, je na prvo odgovoril pritrdilno, ne ve pa, kdo bi lahko bil primeren. "Morda Gregor Golobič," razmišlja. Politi je bil na tej funkciji nazadnje leta 2004, je spomnil na vlogo Francija Buta, takrat predsednika SLS-a. Za politika z znanjem iz kmetijstva se v sindikatu zavzemajo zato, ker se politik zna bolj zavzeti. "Če politiku stvari uhajajo iz rok, je v nevarnosti njegova politična kariera. In to je prednost. Zato se da s politikom bolje delati. S pravim politikom, seveda," je dodal.

Sogovornik pri tem ni pozabil spomniti, da se je od leta 2004 zamenjalo že pet ministrov in da bo tokratni že šesti v sedmih letih. To je po njegovem mnenju slabo, saj je kmetijstvo kot tanker, "tankerja tudi ne moreš na hitro obrniti".

"Sindikat kmetov brez sogovornika že vse od izbruha afere bulmastifi"
Spomnimo, da je sindikat kmetov premierja Boruta Pahorja že pred dnevi pozval, naj pohiti z iskanjem kandidata za prevzem kmetijskega resorja. Žveglič pravi, da komunikacija kmetov z ministrstvom za kmetijstvo ne poteka že vse od izbruha afere bulmastifi, torej od začetka februarja, zato so od predsednika vlade pričakovali, da bo odstop Milana Pogačnika sprejel šele, ko bo že imel novega kandidata. "V tem smislu me je Pahor izredno negativno presenetil," trdi sindikalist, ki sicer meni, da je bila Pogačnikova odločitev, da odstopi s funkcije, pravilna, čeprav nekoliko prepozna. Sindikat je s Pogačnikom sicer dobro sodeloval, saj je minister kmete podpiral tudi, ko je bilo potrebno njihovo sodelovanje z ministrstvoma za promet in okolje.

Kakšno je torej stanje v kmetijstvu, ki ga bo prevzel novi minister, na katerega se še vedno čaka? "Slabo," odgovarja Žveglič. Kmeti so namreč doživeli drastičen padec odkupnih cen na vseh področjih - od mesa, mleka, hmelja do grozdja. "In tukaj je težava. Odkupne cene so zelo nizke, na drugi strani pa imamo finančne obveznosti, saj smo morali iti v investicije, da smo se prilagodili evropskemu kmetijskemu ministrstvu in smo vsaj relativno konkurenčni."

"Kljub težavam z zadolženostjo premierjeva vrata za sindikat zaprta"
Druga težava, ki jo po njegovih besedah vidijo kmeti, so ukrepi kmetijske politike. Država namreč v bruseljsko blagajno vsako leto vplača sredstva, nato pa teh sredstev v nasprotju z Italijo, Francijo, Avstrijo, Nemčijo ne zna črpati nazaj dovolj hitro, kar pomeni, da slovenski kmeti do subvencij pridejo zelo pozno.

Kmeti imajo torej velike težave z zadolženostjo. Žveglič priznava, da so krivci sami, da pa se je treba zavedati, da so bile odkupne cene med jemanjem posojil dobre, nato pa so padle. "In tu bi država lahko priskočila na pomoč z delnim regresom obrestnih mer; podaljšanim rokom za odplačevanje posojila ipd. A mi na naše pobude ministrstvom in premierju nismo dobili nobenega odgovora, nismo dobili priložnosti za sestanek, da bi se pogovorili o tem, kako bi se dalo ukrepati," je bil kritičen.

"Država je kmetom v krizi priskočila na pomoč zgolj z dvema minimalnima ukrepoma"
In ko kmetija enkrat pride v finančne težave, se hitro zalomi. V krizi so se podaljšali odplačilni roki za kmetove proizvode, živila, država pa ni spremenila "taktike" pri črpanju evropskih sredstev za subvencije. "Kmetije zato proizvodnjo rešujejo tako, da poskusijo skrbeti, da imajo krava, prašič kaj za jesti, da ima traktor gorivo, da se lahko kupi seme, druge stvari pa odlagajo. To pomeni, da kmeti ne plačujejo davkov, prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. In če se poškoduješ in greš brez plačanih prispevkov k zdravniku, je hudo," popisuje. Prepričan je, da bi država tu lahko pomagala z delnim odpisom ali zmanjšanjem prispevkov.

Po besedah sindikalista je država kmetom v krizi priskočila na pomoč zgolj na dveh področjih - z dvigom trošarin za energente, ki se jih uporablja v kmetijstvu (s 50 na 70 odstotkov), in dvigom pavšala za tiste, ki niso davčni zavezanci (s štiri na osem odstotkov). Oboje je dobrodošlo, vendar je ta pomoč minimalna, poudarja sogovornik.

Kaj naj bodo prioritete novega ministra? "Precej je tega."
Kaj naj bodo torej glede na vse povedano po njegovem mnenju prioritete novega ministra? "Precej jih je. Najprej se bo moral nujno usesti z nevladnimi organizacijami; z ministrstvom za finance pogledati, kakšno je stanje na finančnem področju; izplačati subvencije; nato pa poiskati formulo za blago zaščito slovenskih kmetijskih proizvodov. Tu nam namreč malo manjka, saj tudi Slovenci premalo posegamo po slovenski hrani, res pa je, da je tudi kmeti ne znamo dovolj tržiti. V velikih trgovskih sistemih se naše stvari kar izgubijo. Mlajši kmeti, ki drugače razmišljajo, znajo, mi, ki smo odraščali v prejšnjem sistemu, pa smo ekonomsko marketinško bosi - hrano znamo predvsem pridelati, ne pa tudi tržiti," je Žveglič sklenil pogovor.