Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič je na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril, da je kmetijstvo trenutno na veliki preizkušnji. "Predlog zakona o zaščiti živali, večja obdavčitev, napovedana obdavčitev nepremičnin, okoljevarstvene zahteve z omejitvijo uporabe sredstev za varstvo rastlin, predvsem pa podnebne spremembe," je naštel.
KGZS ob vseh teh izzivih s svojimi strokovnimi službami – javno službo kmetijskega svetovanja in službo za kontrolo in selekcijo v živinoreji – skrbi za prenos znanja na kmete. S tem ima tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po prepričanju predsednika zbornice odličen servis za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike in drugih politik, predvsem pa neposredne povratne informacije, kaj izvedba le-teh pomeni v praksi.
"Tako kot je pred dobrimi 23 leti znala politika prisluhniti kmetom, ko je sprejela zakon o zbornici, tako naj bo tudi danes. Sindikat kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije so kot roka, sestavljena iz petih prstov, ki so se aprila stisnili v visoko dvignjeno pest. Pa ne zato, da udari, temveč zato, da pokažemo, kako nam je mar in kako skrbimo za našo skupno državo," je ponazoril Žveglič.
Pomen povezovanja kmetov se je posebej odrazil v zadnjih dveh letih, je poudaril tudi predsednik sindikata kmetov Anton Medved. Nevladne kmetijske organizacije imajo poleg strokovnosti v kmetijski politiki tudi veliko bazo znanja, s katerim pomagajo tudi malim družinskim kmetijam, ki bi brez te podpore težko preživele vsaka zase.
Medved je obenem pojasnil, da se z naslednjim tednom začnejo pogajanja z vlado, in poudaril, da ne odstopajo od svojih zahtev in ne sprejemajo izgovorov, da so to omejitve iz Bruslja. So proti enostranskim odločitvam, ki po Medvedovih besedah kmete stiskajo za vrat in imajo lahko za posledico opuščanje kmetovanja in pomanjkanje zdrave slovenske hrane. Če ne bo posluha, bodo stopnjevali protestne dejavnosti.
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je KGZS označil za nepogrešljiv člen zastopanja in varovanja interesov slovenskega kmetijstva, gozdarstva in ribištva, ki 23 let uspešno skrbi, da vsak slovenski kmet dobi preprosto in hitro strokovno pomoč pri razvoju in obstoju svoje kmetije. "Brez pomoči strokovnih služb Kmetijsko-gozdarske zbornice bi se kmetje težko, da ne rečem nemogoče, prebijali skozi vedno večje obsege birokratske papirologije," je prepričan.
"Če potrebujemo kmeta, kmet potrebuje tudi svojo zbornico. Če kmetijstvo nima strokovne institucije, potem nima razvoja in pospešeno odmira," je poudarila predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. Pri tem je zbornico in njene strokovne službe primerjala z zdravnikom. "Dokler vse lepo teče, je kmet ne potrebuje, ko pa se pojavijo težave, pa je še kako pomembna," je dejala in kmete pozvala, naj se večkrat za pomoč obrnejo na zbornico.
Mladi kmetje se zavedajo, da za ohranjanje in razvoj slovenskega kmetijstva potrebujejo močno in stabilno podporno okolje, ki je strokovno podkovano, inovativno, razvojno naravnano in stoji z obema nogama trdno na realnih tleh, ravno tako pa dojemajo zbornico, je pojasnila predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager. Mladi kmetje še posebej potrebujejo znanje, ki ga zagotavlja KGZS, ob tem pa je zagotovila, da bodo s konstruktivnimi kritikami še naprej prispevali k izboljšanju stanja.
Slovenska kmetijsko-gozdarska zbornica je bila deloma oblikovana po zgledu avstrijske kmetijsko-gozdarske zbornice. Kot je spomnil direktor kmetijsko-gozdarske zbornice avstrijske Koroške Hanzi Mikl, so se prve tovrstne organizacije začele pojavljati med vladavino cesarice Marije Terezije. Že ona se je po njegovih besedah namreč zavedala, kako pomembno je nahraniti ljudstvo, in to je tudi danes najpomembnejša naloga zbornice – s kmeti nahraniti ljudstvo z zdravo hrano.
Ustanovna seja KGZS-ja je bila pred 23 leti. Zbornica je bila ustanovljena na podlagi zakona o KGZS-ju, ki je bil sprejet 20. maja 1999. 12. maja je nato v Ljubljani potekala ustanovna seja KGZS-ja, na kateri so se zbrali izvoljeni predstavniki lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskih zadrug in podjetij.
Spremembe glede volitev organov KGZS-ja?
Z nezdružljivostjo za voljene in imenovane člane obveznih organov KGZS-ja se bo na eni strani zagotovila institucionalna avtonomija zbornice, na drugi strani pa, da na organizacijske in druge odločitve ter stališča in mnenja zbornice ne bo več imela možnosti posegati politika, piše v predlogu novele zakona, ki ga je v postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisano poslanko Svobode Matejo Čalušić.
Z novelo, ki naj bi jo DZ sprejel po skrajšanem postopku, se posega le v en člen zakona o KGZS-ju. In sicer naj bi določili, da v obvezne organe zbornice in organe območne enote ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so bile v obdobju štirih let pred tem na najvišjih položajih v državi in pri ustanovah EU-ja, kot tudi ne v organih lokalne samouprave ter organih političnih strank. Nezdružljivost ne bi veljala le za direktorje in vodje izpostav KGZS-ja.
Kot menijo v Svobodi, namreč nastopanje članov organov zbornice v več funkcijah – tako v organih zbornice kot tudi v državnih in lokalnih organih, pa tudi institucijah EU-ja – lahko vpliva na njihovo neodvisno izpolnjevanje nalog. Ne nazadnje pa kopičenje funkcij tudi ni v javnem interesu, so še zapisali v predlogu novele zakona.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje