veliko ministrstev pa za zunanje strokovnjake obenem porabi še na tisoče dodatnih evrov. Zakaj?

Branko Grims (SDS) je pred časom ministrstvu za kulturo očital, da je v okviru priprave RTV-zakona za zunanje strokovnjake neracionalno porabilo 50.000 evrov. Pri tem se je samo po sebi zastavilo vprašanje, ali je bilo res potrebnega toliko dodatnega denarja. Grimsova informacija je pravzaprav odprla širšo temo - koliko davkoplačevalskega denarja gre za pripravo zakonov v Sloveniji na splošno? Kako velika je ob 35.000 zaposlenih v državni upravi potreba po zunanjih strokovnjakih in kako to, da med tako velikim številom ljudi na 17 ministrstvih ni dovolj takih, ki bi lahko sami pripravljali predloge zakonov?

50.000 evrov za dva medijska zakona
MMC se je s temi vprašanji obrnil na vsa ministrstva, začeli pa smo s kulturnim (oz. novim zakonom o RTV Slovenija). Tu so za našo spletno stran nekoliko popravili Grimsov podatek. Pojasnili so nam namreč, da je bilo okoli 50.000 evrov neto (65.740 evrov bruto) porabljenih za ekspertno skupino, ki je od prvega aprila lani pa "tako rekoč do danes" pripravljala tako predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija kot Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih.

Skupina je bila po njihovih besedah imenovana kot posvetovalno telo ministrice Majde Širca, ministrstvo pa je na podlagi pogodb honorar v višini 1.500 evrov bruto izplačalo Sandri Bašič Hrvatin (tej so zaradi dodatnih delovnih nalog, ki so obsegale pripravo dopolnitve uvoda k predlogu RTV-zakona izplačali še dodanih 700 evrov bruto), Borisu Bergantu, Ireni Brglez, Cenetu Grčarju, Dejanu Jelovcu, Iztoku Jurančiču, Tanji Kerševan Smokvina, Miranu Lesjaku, Mateju Makaroviču, Marku Milosavljeviću, Brankici Petković, Marku Prpiču, Gregi Repovžu, Miletu Šetincu, Andražu Teršku, Barbari Verdnik in Suzani Žilič Fišer. Emil Zakonjšek in Jože Vogrinc sta se honorarju odpovedala.

Okoli 30.000 evrov neto samo za svetovanje
Poleg tega je ministrstvo na podlagi svetovalnih ur glede RTV-zakona družbi ICDR izplačalo znesek v višini 22.740 evrov bruto, glede zakona o medijih pa 16.800 evrov bruto. Kot so poudarili, so omenjeno družbo za pravno svetovanje izbrali skladno z Zakonom o javnem naročanju.

Končni bruto znesek, ki ga je kulturni resor porabil za pripravo obeh predlogov medijskih zakonov, je torej 65.740 evrov bruto, kar pomeni okoli 50.000 evrov neto, to pa je številka, o kateri govori poslanec opozicijskega SDS-a.

So področja, ki zahtevajo različna strokovna, specifična znanja in prakse
Na kulturnem resorju so na MMC-jevo vprašanje, kako določijo postopek za oblikovanje zakonov oz. kako izberejo strokovnjake za to delo, odgovorili, da o tem v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo odloča vsakokratni minister, ki v ekspertne skupine imenuje uveljavljene strokovnjake s posameznih področij ali vidikov kulture. "Ključ za izbiro strokovnjakov so njihove strokovne oziroma formalne reference oziroma njihove izkušnje v delu za določeno področje oz. na določenem področju," so dodali. Pomislek, da je mogoče pogosto slišati, da je v državni upravi zaposlenih preveč ljudi in da bi glede na to moralo biti dovolj podkovanih ekspertov, so zavrnili z besedami, da "zakoni zaobsegajo specifična podpodročja, ki v določenih primerih zahtevajo različna strokovna, specifična znanja in prakse".

V tem kontekstu smo v nadaljevanju raziskali, kako veliko je bilo v mandatu te vlade pomanjkanje stroke in koliko denarja je bilo torej treba na različnih ministrstvih v dveh letih in pol nameniti za honorarje "zunanjih". Odgovore na ta vprašanja smo prejeli od 16 vladnih resorjev, medtem ko pojasnil nismo prejeli z ministrstva za finance.

Kultura: 100.000 evrov
Na ministrstvu za kulturo so od začetka tega mandata pripravili osem predlogov zakonov, pri čemer so zunanje strokovnjake potrebovali pri šestih in so skupaj zanje do zdaj porabili okoli 100.000 evrov. Poleg tega so pripravili še več podzakonskih aktov, pri katerih so sodelovali večinoma zaposleni v javnih zavodih, ki niso bili upravičeni do avtorskih honorarjev.

Regionalni razvoj: 113.580 evrov
Pri porabi davkoplačevalskega denarja so bili sicer najbolj "potrošni" v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (ministra Zlata Ploštajner in Henrik Gjerkeš). To ministrstvo brez listnice je v času od državnozborskih volitev naprej oblikovalo 10 predlogov zakonov, zunanje sodelavce (K$Z Svetovanje za razvoj, d. o. o., in Mešl Mateja, s. p.) pa je potrebovalo samo za Pripravo strokovnih podlag za pripravo predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Za oba "zunanja" je odštelo 4.000 evrov.

Ob tem je omenjeni resor 99.580 evrov porabil še za študijo s področja pokrajin (Univerza v Ljubljani, fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter Dušan Plut; filozofska fakulteta - oddelek za geografijo; Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor; Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), 10.000 evrov pa za nagrade članom ožje delovne skupine Strateškega sveta za regionalizacijo in decentralizacijo Slovenije predsednika Vlade Republike Slovenije, ki je opravila oceno skladnosti predlogov zakonov o pokrajinah iz prejšnjega mandata vlade Janeza Janše s strokovnimi usmeritvami strateškega sveta.

Zdravje: 93.367 evrov
Na visoko številko smo naleteli tudi na ministrstvu za zdravje (Borut Miklavčič in Dorjan Marušič), kjer zunanje strokovnjake potrebujejo predvsem zaradi sprememb dveh reformnih zakonov - Zakona o zdravstveni dejavnosti ter Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Posebne izvedence so poiskali zato, ker so potrebovali ljudi, ki imajo poleg znanja iz zdravstva še znanje iz ekonomije. Poleg tega so zaradi enega izmed predlogov zakonov potrebovali še poznavalce psihoterapevtske dejavnosti - področja, "ki pravnikom v pravni službi ministrstva ne more biti poznano".

Ministrstvo za zdravje je tako za pet predlogov zakonov oz. predlogov sprememb in dopolnitev zakonov ter zakone, ki še niso bili v javni razpravi, v času ministra Miklavčiča porabilo 77.650 evrov, v času ministra Marušiča pa 15.717 evrov.

Promet: 52.200 evrov
Približno polovico manj denarja je šlo za stroko na ministrstvu za promet (Patrick Vlačič), ki je pripravilo 17 zakonskih predlogov, zunanje eksperte pa je potrebovalo pri štirih. Pri tem za enega izmed zakonov ni bilo finančnih posledic, za druge tri pa je bilo porabljenih 52.200 evrov. "V tem strošku je - pozor - zajeto tudi plačilo za pripravo 24 podzakonskih aktov," so še opozorili na prometnem resorju.

Pravosodje: 51.018,27 evra
Na strokovnjake, ki niso njihovi, se pri pripravi zakonodaje močno opira tudi ministrstvo za pravosodje (Aleš Zalar). "Zunanji" so namreč sodelovali pri pripravi skoraj vseh 22 "pravosodnih" predlogih zakonov tega mandata (devet jih je ob tem še v postopku obravnave), zanje pa je bilo treba odšteti 51.018,27 evra.

Na omenjenem resorju so opozorili, da sodelovanje zunanjih strokovnjakov na pravosodnem področju zahteva tudi Resolucija o normativni dejavnosti, po kateri morajo biti predpisi posredovani zainteresirani javnosti - v tem primeru so zainteresirana javnost zunanji strokovnjaki oz. pravosodni organi. "Seveda pa je način njihovega sodelovanja pri pripravi predloga zakona zelo različen: od sodelovanja v delovnih skupinah, ki pripravljajo predlog zakona, podajanja mnenj in predlogov v okviru strokovnega usklajevanja predloga zakona, ki ga je ministrstvo za pravosodje pripravilo samo, do tega, da delovni osnutek predloga zakona ali del delovnega osnutka predloga zakona pripravi zunanji strokovnjak," so še dejali.

Gospodarstvo: 40.591,60 evra
Ministrstvo za gospodarstvo (Matej Lahovnik in Darja Radić) je v tem mandatu pripravilo 16 predlogov zakonov, v pripravi pa jih ima še sedem (skupaj 23). Pomoč zunanjih izvedencev so uporabili v štirih primerih, skupaj pa je zanje izplačali 40.591,60 evra. Pri tem je bilo 20.400 evrov izplačanih po pogodbi, ki jo je sklenila prejšnja vlada Janeza Janše.

Notranje zadeve: 1.290,32 evra
Bolj skromni so bili (lahko) na ministrstvu za notranje zadeve (Katarina Kresal). "Leta 2009 smo na MNZ-ju pripravili 13 predlogov sprememb in dopolnitev zakonov (vsi so bili v DZ-ju sprejeti). Letos smo /.../ pripravili še dva predloga, ki sta bila na vladi že sprejeta, in sedem predlogov, ki so že objavljeni na spletnih staneh MNZ-ja ali so v medresorskem usklajevanju in bodo v naslednjih mesecih posredovani Vladi RS v sprejem in nato v obravnavo v DZ," so pojasnili. Pri tem so sklenili le eno avtorsko pogodbo, na podlagi katere je bilo izplačanih 1.290,32 evra.

Preostala ministrstva brez dodatnih stroškov
Preostala ministrstva dodatnega davkoplačevalskega denarja za pripravo predlogov zakonov niso potrebovala, čeprav so sodelovala z zainteresirano javnostjo (na ministrstvu za okolje so za našo spletno stran, denimo, povedali, da je bilo treba pri pripravi predloga Zakona o Triglavskem narodnem parku sodelovati z različnimi "nevladnimi", s predstavniki ministrstva za kmetijstvo, Zavodom za naravo RS, predstavniki občin na območju TNP-ja ipd.). Ta namreč za svojo pomoč ni bila plačana.

Uganka ostaja finančno ministrstvo
Kako je s plačilom za izvedence zunaj državne uprave, ostaja uganka le v povezavi s finančnim ministrstvom (France Križanič), ki MMC-ju na vprašanja ni odgovorilo.

Marjetka Nared