Predlagane spremembe posegajo v način določanja deleža dohodnine, ki bo za posamezno proračunsko leto pripadal Mestni občini Ljubljana (MOL) kot glavnemu mestu. Ta ne bo smel biti nižji od 0,60 odstotka in ne višji od 0,80 odstotka, četudi bi izračun po določeni metodologiji pokazal drugače. Za leto 2018 so delež določili na najnižji meji, to je pri 0,60 odstotka, sicer bi ji pripadlo 0,37 odstotka.

Splošno razpravo o predlaganih zakonskih rešitvah je zahtevala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS). Tomaž Lisec je poudaril, da v SDS-u nimajo težav s tem, da Ljubljana kot glavno mesto dobi ta sredstva, a ne na račun drugih občin.

V NSi-ju jih je po besedah Zvonka Laha zmotilo, da se Molu namenja več sredstev kot v preteklih letih - v letu 2018 3,3 milijona evrov več kot leto prej - za enak obseg nalog. Po drugi strani pa bo DZ jeseni razpravljal o vladnem predlogu sprememb zakona o financiranju občin, ki drugim občinam ne prinaša nikakršnih izboljšav. "Slovenske občine, zlasti manjše, imajo vse več nalog in vse manj sredstev," je dejal Lah.

V Levici po napovedih Franca Trčka ne bodo podprli nobene spremembe na področju lokalne samouprave, ki ne bo vsebovala ustrezne resne analize in utemeljitve sprememb. Opozoril je, da je postopek izračuna primerne porabe popolnoma netransparenten in nejasen, vendar se vlada namesto z odpravo pomanjkljivosti ukvarja z "deljenjem predvolilnih bombončkov."

Politična obračunavanja z mestno oblastjo?
V SMC-ju nasprotno pozdravljajo potezo vlade. Dragan Matić je poudaril, da ne gre za privilegiranje Mola, ampak za popravo krivic. Sprememba je namreč odgovor na več let trajajoče posege v proračunske prihodke glavnega mesta iz naslova dohodnine, ki so bili slabo argumentirani in nesorazmerni s tem, kar so v istem obdobju doživljale druge občine. Dodal je, da se ni dalo izogniti občutku, da je šlo za politična obračunavanja z mestno oblastjo, pri čemer so izgubljali po malem vsi, tako tisti, ki živijo v Ljubljani, kot tisti, ki sem prihajajo v službo in na šolanje.

Tudi v DeSUS-u so predlaganim spremembam naklonjeni. Po besedah Primoža Hainza se bo z njimi zagotovila nekoliko večja finančna samostojnost Ljubljane kot glavnega mesta države.

Prav tako bodo spremembe podprli v SD-ju. Po navedbi Bojane Muršič se z njimi proračunu Mola zagotavljajo viri, ki bodo sorazmerni nalogam in programom, določenim v tem zakonu. Janko Veber (SD) je prepričan, da bi si poseben zakon zaslužili vsi kraji, ki se spopadajo z velikimi težavami, na primer z visoko brezposelnostjo in izjemno slabo demografsko sliko.

Jani Möderndorfer (SMC) je opozoril, da sta zakon o glavnem mestu in zakon o financiranju občin dve stvari, ki med seboj nista primerljivi, in da ne bo "nič šlo na račun drugih občin".

Podobno razmišlja tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je poudaril, da obravnavane spremembe v ničemer ne vplivajo na financiranja drugih občin. Kot je dejal, se zadolžitev občin zmanjšuje, povprečnina raste.

Predloga novel za okrepitev pregona bančnega kriminala najverjetneje brez večinske podpore
Poslance sta zaposlovala tudi predloga novel zakonov o sodiščih in državnem tožilstvu, ki so ju v parlamentarni postopek vložili poslanci NSi-ja z namenom okrepitve pregona bančnega kriminala. A kot kaže, se predlogoma ne obeta večinska podpora, saj jima koalicija ni naklonjena.

V opoziciji, v kateri so predlogoma novel zakona napovedali podporo, so vladi očitali, češ da sama ni predlagala kakršnih ukrepov za pregon bančnega kriminala, pač pa da vse, vključno s preiskavo bančne luknje, sloni na opozicijskih vrstah.