Odhodki za zdravstveno in pokojninsko blagajno se bodo v vsakem od prihodnjih dveh let povečali za po približno od 200 do 300 milijonov evrov, je po koncu te točke dnevnega reda vrha koalicije na Brdu pri Kranju novinarjem povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.

Namen srečanja je bil dogovor o nadaljnjih korakih za pripravo proračuna za prihodnji dve leti, potem ko je DZ aprila sprejel odlok, v katerem je zgornjo mejo porabe državnega proračuna v letu 2020 določil pri 10,45 milijarde evrov, za leto 2021 pa še pet milijonov evrov višje.

"Predvsem smo predstavili prihodke in dovoljene zgornje meje odhodkov po posameznih segmentih, tako za državni proračun kot za zdravstveno in pokojninsko blagajno ter za občinske proračune," je pojasnil finančni minister. Prvo proračunsko sejo vlade pričakuje 4. julija, ko bo pripravljena tudi že najvišja dovoljena poraba za posamezne posredne in neposredne proračunske uporabnike.

Skupna poraba ne sme preseči zneska, ki ga je DZ določil aprila, je ponovil Bertoncelj. Mogoče ne bodo vsi zadovoljni, a sam bo vztrajal pri takšnem proračunu, ki bo v celoti skladen s fiskalnim pravilom, je dodal.

Tokrat so se dogovorili, da bo državni proračun v prihodnjih dveh letih izkazoval proračunski presežek na ravni približno enega odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Prav tako si želi Bertoncelj javni dolg znižati na 65 oz. 61 odstotkov BDP-ja in do leta 2022 proračun tudi strukturno srednjeročno uravnotežiti. "V tem okviru bo treba pripraviti proračun za prihodnji dve leti in k temu smo se danes zavezali," je povzel.

Vlada bo predlog proračuna pripravila na podlagi napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki se za leto 2020 gibljejo pri 3,1 odstotka, za leto pozneje pa pri 2,8 odstotka gospodarske rasti. Če bo jesenska napoved Umarja drugačna, bodo potrebne še dodatne prilagoditve.

Bertoncelj je ob tem še poudaril, da Slovenija trenutno dosega več kot dvakrat višjo gospodarsko rast, kot pa je povprečje evrskega območja, prav tako najhitreje znižuje javni dolg med vsemi 19 državami z evrom.

Šabeder: Izkoristiti bo treba vse vire na trgu

Ena ključnih tem vrha koalicije so razmere in ukrepi na področju zdravstva. Minister za zdravje Aleš Šabeder je koaliciji predstavil stanje v zdravstvenem sistemu in ključne prioritete. V izjavi za novinarje je pojasnil, da je predstavil stanje v zdravstvenem sistemu, tako na področju primarne kot sekundarne in terciarne ravni, število zaposlenih in ključne kazalnike, ki kažejo dejansko stanje.

Predstavil je tudi ključne izzive in ukrepe za letošnje in prihodnje leto. Sredstva se bodo razporedila skladno s prioritetami, glede na proračunski okvir pa bo za zdravstveno blagajno v prihodnjem letu in tudi v letu 2021 od 200 do 300 milijonov evrov več.

Med najpomembnejšimi ukrepi na zakonodajnem področju je minister izpostavil zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon o upravljanju in vodenju javnih zdravstvenih zavodov. Pri tem je izpostavil sanacijo, ki po njegovih navedbah kaže dobre rezultate, tudi v prvem kvartalu letošnjega leta se je namreč izguba v bolnišnicah v sanaciji zmanjšala.

Potreben bo "dodaten vir financiranja"
Zakon o dolgotrajni oskrbi bo po časovnici v obravnavi na vladi do konca letošnjega leta, je pojasnil minister. O načinu vira financiranja je po njegovih navedbah prezgodaj govoriti, pripravljajo več scenarijev. "V vsakem primeru nam prve številke, ki jih imamo na mizi, kažejo, da bo treba zagotoviti dodaten vir financiranja," je razkril Šabeder.

Na področju čakalnih vrst pa so po njegovih navedbah na začetku. S podatki, ki jih imajo trenutno, poskušajo ugotoviti dejansko stanje, identificirali pa so tudi posebej izstopajoča področja in število nedopustno čakajočih. Glavna prioriteta so, tako Šabeder, tiste čakalne dobe, kjer se lahko zdravstveno stanje čakajočih bistveno poslabša.

Glede na obseg najbolj akutnih čakalnih dob je treba identificirati vse resurse na trgu in sprejeti odločitev, kako se bodo vključevali v skrajševanje čakalnih dob, je poudaril minister. S temi besedami je odgovoril na vprašanje, ali to pomeni, da bodo odprli tudi vrata zasebnikov.

Po njegovih navedbah bo treba zagotoviti dodatno financiranje za izvajalce, pri čemer je govor o celotnih timih, torej zdravnikih in medicinskih sestrah, ki bodo delovali za skrajševanje čakalnih vrst. Za to bo treba nekoliko dodelati tudi informacijsko podporo, je pojasnil. Pilotni projekt bodo začeli na področju ortopedije, kjer so čakalne vrste precej dolge in je velik delež bolnikov, ki čakajo nedopustno dolgo.

Natančnega razloga za zadnji zaplet glede spregledanega števila čakajočih na zdravstveno storitev po ministrovih navedbah še nimajo, so pa s podatki nekoliko bliže. Na mizi ima zadnje poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje s podatki za preteklo obdobje.

Koalicija deli pogačo za prihodnja leta, pravi, da je denarja dovolj

Koalicijski poslanci, predsedniki strank in generalni sekretarji skupaj s celotno vladno ekipo razpravljajo, kako bodo med proračunske uporabnike razdelili sredstva iz državne blagajne. Premier Marjan Šarec je dejal, da je okvir za državne finance prihodnjih dveh let postavljen, zdaj pa morajo določiti, komu, kdaj in kako razdeliti denar. Lanski dogovor o plačah v javnem sektorju bo terjal dodatnih 130 milijonov, zato za želje ministrstev ne ostane veliko prostora.

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša je prepričan, da je denarja dovolj, treba ga je le dobro razporediti. "Seveda tistim skupinam, ki so v najbolj slabem stanju in jim je treba na ustrezen način pomagati," je dejal ob prihodu na srečanje.

Tudi minister za izobraževanje in podpredsednik SD-ja Jernej Pikalo je poudaril, da je proračun ključni razvojni dokument te koalicije. "Kot koalicija se bomo morali dogovoriti, kaj so razvojne prioritete. Mi že vemo, kaj so težave ljudi, a zdaj moramo zadeve spraviti v akcijo. Ni več čas za velike debate in ugotavljanje prioritet, ampak je čas, da kaj naredimo," je dejal.

Poslancu SAB-a Marku Bandelliju se zdi pri proračunu za prihodnji dve leti pomembno predvsem vprašanje kohezijskih sredstev. Poudaril je tudi vprašanje pokojnin, med drugim regres.

Minister za obrambo Karl Erjavec pričakuje, da se bodo uskladili glede razreza proračuna za leti 2020 in 2021. Vlada ju mora v potrditev v DZ poslati do 1. oktobra, pred tem pa običajno potekajo usklajevanja s posameznimi proračunskimi uporabniki, Erjavec pa je spomnil tudi na dogovor z Levico: "Najprej se mora torej dogovoriti koalicija, nato pa se bomo o njem pogovarjali še z Levico."

"Gremo v pravo smer, prvi pogoj pa je, da bo dobra gospodarska rast, da bo izvoz še naprej stabilen in da bodo gospodarske razmere ostale takšne, kot so v tem trenutku," je dejal Erjavec.

Pri pripravi proračuna je treba upoštevati učinek določenih ukrepov, denimo na področju plač ali zdravstva in sociale, ki bodo začeli veljati ali jih bo vlada še sprejela v tem času. Precej denarja gre za spremembe pri plačah, medtem ko imajo stranke v koaliciji tudi druge zahteve, denimo glede pokojnin.

Spremembe volilne zakonodaje
Ena izmed predvidenih točk današnjega vrha koalicije so tudi spremembe volilne zakonodaje. Minister za javno upravo Rudi Medved je spomnil na odločbo ustavnega sodišča, ki jo želi vlada uveljaviti še v tem letu.

Za zdaj načeloma največ naklonjenosti kaže predlogu za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu. Ta predlog je po Medvedovih besedah tako rekoč pripravljen. Do konca parlamentarnih počitnic nameravajo pripraviti tudi predlog sprememb volilnih okrajev.

Sorodna novica Šarec: SDH bi moral razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke

Bodo ustavili prodajo Abanke?
Poleg treh predvidenih tem na današnjem koalicijskem srečanju se lahko odpre še kakšno aktualno vprašanje. Ob robu srečanja je bilo slišati tudi pomisleke glede prodaje Abanke. Potem ko je premier Marjan Šarec po zadnjih razkritjih o sanaciji bank pred dnevi dejal, da bi moral Slovenski državni holding (SDH) krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje te banke, je tudi vodja poslanske skupine SMC-ja Igor Zorčič dejal, da je osebno zadržan pri takšnih prodajah.

V SDH-ju so se na Šarčeve besede odzvali s pojasnilom, da so glede prodaje Abanke dolžni spoštovati zaveze Evropski komisiji in izvajati strategijo o upravljanju državnih naložb. Dodali pa so, da končno odločitev lahko sprejme vlada.

Med aktualnimi vprašanji se lahko znajde iskanje kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije. Prejšnji teden so namreč odmevali namigi, da naj bi bil kandidat predsednik SMC-ja Miro Cerar, ob čemer so se pojavila tudi ugibanja o morebitnih prestopih poslancev SMC-ja. Zorčič je glede tega danes zatrdil, da ni "praktično nič na tem" in da je poslanska skupina enotna.