DL je na svoji spletni strani objavil predlog, naj se "glede na negotovo podporo davku na nepremičnine in zagato, v kateri se je posledično znašla koalicija", razmisli o znižanju davčnih stopenj, proračun pa uravnoteži z ukrepi na odhodkovni strani.

V DL-ju sicer podpirajo uvedbo "razumnega" davka na nepremičnine, ki bi uvedel red na do zdaj precej kaotičnem področju obdavčenja premoženja. Kot pravijo, so že v koalicijskih pogajanjih predlagali nižje davčne stopnje in pokritje izpada prihodkov z ukrepi na odhodkovni strani proračuna s sprejetjem novega zakona za uravnoteženje javnih financ.

"Odločno pa zavračamo predloge o uvedbi kriznega davka, ki bi dodatno obremenil že tako preveč obdavčeno delo in spet udaril po najbolj aktivnem delu prebivalstva," opozarjajo v DL-ju. Uvedbo kriznega davka za pokritje izpada proračunskih prihodkov namesto davka na nepremičnine so sicer predlagali v DeSUS-u.

Prenos davčnega bremena z lastnikov premoženja na aktivne državljanke in državljane bi še najbolj prizadel mlade generacije, ki v Sloveniji vedno potegnejo kratko in katerih interesi so vedno zapostavljeni. Zaradi previsoke obdavčitve dela skrb mladih ni davek na nepremičnine, ampak kako si sploh zagotoviti streho nad glavo, so še zapisali v DL-ju.

DeSUS se bo odločil v sredo
Izvršni odbor DeSUS-a bo o podpori davku na nepremičnine odločal v sredo. Minister za zdravje Tomaž Gantar je pred današnjim kolegijem koalicijskih strank pri premierki Alenki Bratušek dejal, da ima predlog zakona kar nekaj pomanjkljivosti in da je še vedno nekaj nejasnosti glede podatkov o nepremičninah, poleg tega se pojavljajo opozorila o morebitni protiustavnosti zakona.

V DeSUS-u so vsebinsko proti takšnemu predlogu, kot je bil sprejet na vladi, in izvršni odbor se bo moral odločiti, kakšni bodo prihodnji koraki stranke, je povedal Gantar in dodal, da bo, če bo šel zakon naprej in bo del proračuna, verjetno odprto tudi vprašanje obstoja koalicije. Gantar sicer meni, da je bilo s spremembami - med drugim, da bi prejemniki socialnih pomoči in varstvenega dodatka plačevali polovico nižji davek na stanovanjske nepremičnine - narejenih kar nekaj korakov v pravo smer.

Z davkom na nepremičnine se ne more reševati proračuna, prava smer je prodaja premoženja, meni predsednik stranke Karl Erjavec, ki sicer verjame, da bo "koalicija šla naprej".

Lukšič: Nepremičninski davek je treba sprejeti
Po mnenju predsednika SD-ja Igorja Lukšiča Slovenija mora sprejeti nepremičninski davek. "Ko se začne licitirati pri davčni politiki, je država na zelo slabi poti," je Lukšič kritiziral predsednika DeSUS-a Karla Erjavca, ki je sprva podpiral uvedbo tega davka, ko pa so o njem prišli na dan izsledki javnomnenjskih raziskav, je obrnil ploščo.

Lukšič je tudi spomnil, da je bil Erjavec član vlade, ko so z davčno reformo leta 2007 znižali davčne prilive za približno desetino proračunskih sredstev, in tudi takrat, ko je vlada za 250 milijonov evrov letno znižala davčne prilive davka od dohodkov pravnih oseb. "Če ne bi bilo Erjavca in Janeza Janše, ki sta zniževala davke, zdaj tega ne bi bilo treba storiti," je menil Lukšič in ocenil, da je davek na nepremičnine treba sprejeti, nato pa ga izboljšati in dodelati v delih, kjer je to potrebno.

SDS: Obubožali boste revne državljane
Na to so se odzvali v SDS-u, kjer poudarjajo, da so v SD-ju v okviru partnerstva za razvoj davčno reformo podprli. V SDS-u dodajajo, da je državni proračun leta 2007 prvič izkazoval več prihodkov kot odhodkov in da je Slovenija imela najvišjo gospodarsko rast, tudi zaradi znižanja davkov. Kriz sploh ne bi bilo, menijo v SDS-u, če bi bilo tako preprosto premagati krizo z nebrzdanim zviševanjem davkov, Lukšič in njegova vlada pa da bodo s "socialističnim dvigovanjem davkov" obubožali že tako revne državljane.

SLS: Umik ali vezava zaupnice
V opozicijski poslanski skupini SLS-a pa so na predsednico vlade Alenko Bratušek naslovili poziv k umiku predloga zakona o davku na nepremičnine iz parlamentarnega postopka. "Vse dosedanje analize in razprave so namreč pokazale, da osnove za pravično izvajanje zakona niso pripravljene," so izpostavili. Dodali so, da tudi niso upoštevani negativni učinki, ki multiplikativno vplivajo na slabši ekonomsko-socialni položaj prebivalstva in slabijo konkurenčnost gospodarstva. Če se za umik ne bo odločila, pa menijo, da bi morala premierka na zakon vezati zaupnico vladi.