Vlada je danes potrdila strategijo upravljanja državnih naložb s klasifikacijo, s katero dobivamo "strateški dokument, ki je temeljno orodje za aktivno lastništvo države", je na novinarski konferenci pojasnil premier Miro Cerar.

.
"Če bi ta dokument imeli že pred leti, zagotovo ne bi prišlo do toliko negospodarnih ravnanj," je dodal.

Gre za 11 milijard knjigovodske vrednosti premoženja oziroma skoraj tretjino BDP-ja, je na pomembnost dokumenta opozoril tudi finančni minister Dušan Mramor.

Za vsako od podjetij lahko argumentiramo, zakaj je razporejeno v prvo, drugo ali tretjo skupino, prav tako pa imamo za vsako podjetje jasno opredeljene cilje, je pojasnil državni sekretar Metod Dragonja.

Dve ključni vprašanji
Odprti sta bili predvsem dve ključni vprašanji, in sicer uvrščenost Zavarovalnice Triglav ter razpršenost lastništva pri pomembnih naložbah. A koalicija je našla skupni jezik.

Kot je poročal Radio Slovenija, bo Zavarovalnica Triglav tako kompromisno uvrščena med strateška podjetja, do povrnitve glasovalnih pravic Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Po izpolnitvi tega pogoja pa bo pomembna naložba, v njej pa se bo v celoti ohranil delež države, ki je v lasti Zpiza, je pojasnila vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer. Gre za 25 odstotkov in en glas lastništva, je dodal Mramor.

Koalicija se je še dogovorila, da mora SDH oziroma upravljavec te naložbe pred kakršnim koli razpolaganjem s kapitalskimi naložbami države v Zavarovalnici Triglav v statut družbe ali na drug ustrezen način urediti prepoved koncentracije lastništva posameznih zasebnih lastnikov oziroma zagotoviti razpršenost njihovega lastništva do višine deleža v lasti Zpiza.

S posebnim zakonom se upravljanje kapitalske naložbe v Zpiz prenese na demografski rezervni sklad, ki bo oblikovan na podlagi 79. člen zakona o SDH-ju, je dejala vodja poslancev in poslank SMC-ja. Razpolaganje s kapitalsko naložbo SDH-ja se lahko izvede po sprejetju posebnega zakona o demografskem rezervnem skladu, je Simona Kustec Lipicer pojasnila predlagano rešitev.

DeSUS ne popolnoma zadovoljen
V DeSUS-u, kjer so vztrajali, naj Zavarovalnica Triglav ostane strateškega pomena, niso povsem zadovoljni. Kot pa je povedal vodja poslanske skupine stranke Franc Jurša, je treba pri pogajanjih sklepati kompromise.

Pri tem je izpostavil ustanovitev demografskega sklada, ki ga v DeSUS-u pričakujejo in je zato delež Zpiza (okoli 34-odstotni) v tej zavarovalnici zelo pomemben. Državni lastniki imajo v tej zavarovalnici skupno sicer nekaj več kot 60-odstotni delež, je dodal Jurša.

Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, ki se zaradi udeležbe zasedanja zunanjih ministrov članic zveze Nato ni udeležil seje vlade, pa je sporočil, da ne sprejema kompromisa glede uvrstitve Zavarovalnice Triglav med strateške naložbe le do povrnitve glasovalnih pravic države. Po njegovih besedah mora ostati strateška naložba.

"Naložba v Zavarovalnico Triglav mora biti prenesena na demografski sklad, ker je to v 34 odstotkih naložba upokojencev. Ne pristajam, da bo zavarovalnica le začasno strateška naložba," je za STA zatrdil Erjavec in napovedal, da bo v ponedeljek sestanek poslanske skupine DeSUS.

Na njegove besede se je že odzval tudi premier Cerar in na novinarski konferenci zatrdil, da gre najverjetneje zgolj za nesporazum v komunikaciji oz. da Erjavec očitno še ni bil v popolnosti obveščen. Cerar je namreč ponovil, da je bila strategija sprejeta soglasno, tudi s strinjanjem DeSUS-a, predstavniki stranke pa so bili s polnimi pooblastili udeleženi pri vseh usklajevanjih dokumenta,

Pogoj razpršenega lastništva le v nekaj podjetjih
Zatikalo se je tudi pri zahtevi SD-ja in DeSUS-a za razpršeno lastništvo pri pomembnih naložbah, v katerih bi država ohranila kontrolni delež. Mramor je v sredo priznal, da imajo v vladi o tem različna mnenja. Razpršeno lastništvo sicer pomeni, da noben posamični lastnik ne sme imeti večjega deleža, kot ga ima država. Nekateri ekonomisti svarijo, da bo vlada s takim načinom blokirala privatizacijo, Cerar pa tovrstne očitke zavrača in poudarja, da ne gre za ustavitev privatizacije.

V skladu z doseženim koalicijskim kompromisom bo razpršeno lastništvo veljalo le za nekaj podjetij, v katerih ima država kontrolni delež. Pri teh naložbah mora SDH pred kakršnim koli razpolaganjem s kapitalskimi naložbami v statut družbe ali na drug ustrezen način zagotoviti prepoved koncentracije lastništva posameznih zasebnih lastnikov, je še pojasnila Simona Kustec Lipicer.

Pogoj razpršenega lastništva bo veljal le za nekaj pomembnih naložb: NLB, Krko, Petrol, Pozavarovalnico Sava in Savo.

Tudi Krka ni več strateška, Loterija pa je
Zavarovalnica Triglav je v klasifikaciji s strateških naložb med pomembne zdrsnila v zadnji različici, Loterija Slovenije pa je postala strateška.

Po današnjem usklajevanju koalicije je prišlo še do drugih sprememb v klasifikaciji. Kot je povedala vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer, Krka tako ni več strateškega pomena, ampak pomembna naložba.

Za državo so strateškega pomena energetska in infrastrukturna podjetja ter med drugim Pošta Slovenije, Kapitalska družba in Modra zavarovalnica, v zadnji različici tudi podjetje Snežnik. Med pomembnimi podjetji so, denimo, Terme Olimia, medtem ko so Terme Čatež portfeljske.

Triglav in Krka povečala dobiček
Skupina Triglav je lani povečala čisti dobiček za 23 odstotkov, na 85,7 milijona evrov, in sicer zaradi izjemnih razmer na kapitalskih trgih, ki so omogočale zelo visoke donose od finančnih naložb.

Leto je bilo zahtevno, a so dosegli odlične rezultate in ohranili stabilnost, je dejal predsednik uprave zavarovalnice Andrej Slapar. "Za letos smo si zastavili ambiciozne načrte, ki so usmerjeni v nadaljnjo krepitev in izboljšanje rezultatov," je še napovedal.

Skupina novomeškega farmacevta Krka je v prvem četrtletju sicer zmanjšala prihodke od prodaje za tri odstotke, na 289,3 milijona evrov - padec je posledica zniževanja cen zdravil in razvrednotenja nekaterih ključnih valut. Čisti dobiček skupine pa je bil s 55,1 milijona evrov za 30 odstotkov večji kot v istem obdobju lani.

Davčna reforma najverjetneje leta 2017
Vlada je danes potrdila tudi celovit načrt ukrepov na davčnem področju, od katerega si finančni minister Dušan Mramor obeta ohranitev obsega pobranih davkov na enaki ravni kot zdaj, še posebej pa si želi razbremeniti stroške dela visoko izobraženih.

Uveljavitev sprememb pričakuje v letu 2017, ko naj bi prvič obračunali tudi davek na nepremičnine. "Tudi če bo zakon sprejet to leto, bo treba pripraviti še podzakonske akte, uskladiti evidence," je pojasnil in dodal, da si ne želi ponovitve usode prvega zakona o davku na nepremičnine, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo.

"Določene zadeve bodo morda uveljavljene leta 2016, bolj verjetno pa leta 2017," je o časovni razporeditvi celovitega načrta ukrepov na davčnem področju dejal Mramor.

Reforma vključuje davčne blagajne
Reforma vsebuje spremembe vrste davčnih zakonov, vse za prestrukturiranje bremena javnih dajatev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva.

V dokumentu piše, da se je vlada zavezala, da se dosedanje stopnje davkov, taks, prispevkov in drugih javnofinančnih dajatev v letih 2015 in 2016 ne bodo povečevale niti se ne bodo uvajale nove oblike javnofinančnih obremenitev gospodarstva. Izjema je le davek na nepremičnine, ki bo nadomestil dosedanje tri dajatve na tem področju, v splošnem pa se skupna obremenitev lastnikov nepremičnin ne bo povečevala.

Cilj reforme je tudi zmanjšanje obsega sive ekonomije. Še letos naj bi tako uvedli davčne blagajne, zakon za njihovo uvedbo pa že čaka na obravnavo v DZ-ju.