Predstavniki vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so dokumente, ki so podlaga za dvige plač in nekatere druge spremembe, ki se bodo v plačnem sistemu uveljavile z začetkom prihodnjega leta. Podpisana je bila tudi krovna kolektivna pogodba za javni sektor – podpisalo jo je 32 od 46 reprezentativnih sindikatov, kar pomeni, da je zahtevani kvorum za uveljavitev pogodbe izpolnjen.

Ministri in predstavniki reprezentativnih sindikatov so poleg krovne pogodbe za javni sektor podpisali tudi krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, 14 panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb oziroma aneksov k tem pogodbam in dva stebrna dogovora o uvrstitvah delovnih mest in nazivov s področja zdravstva in socialnega varstva ter raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture.

Po podpisu pogodb in drugih dokumentov bodo morali zdaj v javnem sektorju izpeljati vse potrebno za prehod na nov sistem, na ravni posameznega proračunskega uporabnika bo treba sprejeti akte o sistemizaciji delovnih mest, na njihovi podlagi pa skleniti pogodbe oz. anekse k pogodbam o zaposlitvi posameznikov.

Golob: Takega koraka brez spoštovanja obeh strani ne bi mogli nikoli doseči

Premier Robert Golob je ob podpisu dokumentov dejal, da je število prisotnih sindikatov zadostno za uveljavitev plačne reforme. "Danes nas je tukaj toliko, da to daje zares legitimnost temu podpisu. Verjamem, da smo vsi skupaj prepoznali to, da je pripravljenost na strani vlade dejansko obstajala ves čas – to smo poudarjali ves čas pogajanj in danes je krona teh pogajanj," je dejal Golob in izpostavil, da nov plačni sporazum prinaša dostojnejše plače zaposlenim v javnem sektorju, še posebej tistim, ki so bili pod minimalno plačo in tako niso mogli napredovati.

Priznal je, da proces ni bil hiter in tudi ne vedno preprost, a poudaril, da je rezultat na koncu takšen, kakršnega sta si obe strani želeli. "Takega koraka brez spoštovanja obeh strani ne bi mogli nikoli doseči, tudi zaradi tega, ker je toliko različnih interesov. Vendar smo pokazali, da se da," je dejal premier. Ob tem se je zahvalil vsem sodelujočim v pogajanjih. "Ne bom rekel, da se vidimo v novih bitkah, ker verjamem, da jih ne bo, se pa vidimo v nadaljevanju dialoga, ker dialog je nekaj, kar se nikoli ne ustavi, nikoli ne zastane, ampak je vedno usmerjen v prihodnost," je dejal.

"Z rezultati tega pogajalskega procesa bodo javni uslužbenci dobili višja in ustreznejša vrednotenja svojega dela, s tem pa bo tudi javni sektor postal boljši delodajalec in zaposlovalec in verjamem, da bo tudi rezultat teh pogajanj prinesel vrednotenja in sistem, v katerega bomo morda lažje v javni sektor pridobivali tudi bolj kakovostne kadre in te, ki so v javnem sektorju, zadržali," pa je v izjavi za medije dejala državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec. "Zavedamo se, da z današnjim dnem dela ni konec. Zato, da se uveljavi sistem v praksi, nas čaka še veliko dela," je ob tem poudarila državna sekretarka.

Počivavšek: Pomemben korak k temu, da nam javne storitve ne bi razpadle

Tudi vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek podpis vidita kot velik dosežek. Predsednik sindikata Pergam Počivavšek je v izjavi poudaril, da obstajajo v javnem sektorju sicer še številne druge zadeve, ki jih je treba izboljšati. "Pa vendarle je to zagotovo zelo pomemben korak k temu, da nam ne bi javne storitve na neki način razpadale oz. bi se še naprej slabšala kakovost javnih storitev," je dejal v izjavi za javnost.

"Če sem ob sprejemanju zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju rekel, da gre za hišico iz kart, lahko danes ugotovimo, da smo to hišico uspeli v teh zaključnih pogajanjih utrditi in pripeljati do zaključka. Veliko število sindikatov, ki so danes podpisali dokumente, ki so bili na mizi, daje priznanje našim prizadevanjem v teh pogajanjih," je dejal. Podobno kot državna sekretarka tudi Počivavšek meni, da bo reforma omogočila, da se bo javni sektor krepil, da bo privabljal nov kader, hkrati pa ohranil tiste zaposlene, ki v njem delajo trenutno. K uspešnemu zaključku pogajanj je sicer po njegovih besedah največ prispeval argumentiran in vsebinski dialog.

"Trdno sem prepričan, da so ta dvoletna pogajanja prispevala k temu, da se je Slovenija na neki način vrnila – ker smo bili že na robu – k državam s tradicionalno demokracijo, kjer se participativna demokracija in socialno partnerstvo spoštujeta in kjer zaposleni imamo realen vpliv na svoje pogoje dela," pa je poudaril predsednik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj. Dejal je še, da je po podpisu dokumentov ključno, da tako vlada kot sindikati pripravijo vse potrebno za "čim gladkejši prehod v novi plačni sistem".

Po Štrukljevih besedah je treba sicer verjetno še počakati na odgovor na to, ali so uredili plačni sistem in položaj zaposlenih v javnem sektorju tako, kot je treba. Če reforma ne bo proizvedla želenih učinkov, pa se bo treba "čim prej lotiti tudi drugih dodatnih ukrepov, kajti za Slovenijo je kakovostni javni sektor izjemno dragocena primerjalna prednost pred drugimi državami in bi morali storiti vse, da jo ohranimo", je prepričan Štrukelj.

Del sindikatov drugega stebra vendarle pristopil k podpisu

Potem ko so sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce, zavrnili parafiranje dokumentov, je bilo pred podpisom v ospredju predvsem vprašanje uveljavitve kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti.

Kljub drugačnim napovedim so podpis nato med drugimi vendarle prispevali tudi v gasilskem in policijskem sindikatu ter sindikatu državnih organov. "V nasprotnem primeru bi onemogočili še tisto, kar dobijo naši člani oz. uslužbenci države, organov, pravosodja in uprav lokalnih skupnosti," je odločitev za Televizijo Slovenija pojasnil predsednik sindikata Frančišek Verk. "Ko bomo podpisali, česa bistvenega ne moremo narediti, vendar imamo z vlado dogovor, v katerem je jasno določeno, da bi se do 30. marca 2025 izpogajali tudi za normativni del kolektivne pogodbe za državno upravo, kar pa vseeno nekaj pomeni," je dodal.

Pri svojih zahtevah medtem vztrajajo v sindikatu ministrstva za obrambo, kjer so napovedali, da jih na podpis ključnih dokumentov ne bo. Z vlado se nameravajo o bolj poštenem vrednotenju plač še pogajati. "Sindikat ministrstva za obrambo te kolektivne pogodbe ne bo podpisal. Dopuščamo pa možnost, da jo bomo podpisali v nadaljevanju, če vlada prisluhne našim zadevam. Ena od zahtev je nedvomno ta, da pristopi k ločenim pogajanjem glede uvrstitve operaterjev v centrih za obveščanje in pa tudi jasen signal, da lahko pristopimo k podpisu stavkovnega sporazuma, ki vlado tudi s sklepom zavezuje, da bomo začeli pogajanja za kolektivno pogodbo za področje obrambe, zaščite in reševanja," je za Televizijo Slovenija pojasnil predsednik sindikata Marjan Lah.

Mesec: Veljavna minimalna plača bo postala izhodišče za vse druge plače

"S tem so uspešno končana pogajanja za področje zdravstva, socialnega varstva in obvezne socialne varnosti, pri katerih je aktivno sodelovalo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti," je po podpisu sporočil minister Luka Mesec. Poudaril je, da prenovljeni plačni sistem in nova ureditev delovnih mest ne bosta le izboljšala materialnega položaja zaposlenih, temveč tudi okrepila kakovost dela v sistemu socialnega varstva.

S podobnim sporočilom se je na podpis dokumentov odzval tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. "Veseli nas, da smo z reprezentativnima sindikatoma konstruktivno sodelovali in dosegli dogovor, ki bo imel pozitiven in dolgoročen učinek. S tem korakom smo zagotovili pravičnejše plačilo za opravljeno delo v skrbi za najšibkejše in odpravili ključno oviro v zaposlovanju in odpravi kadrovskega manka," je dejal in poudaril, da bo podpis kolektivne pogodbe v praksi prinesel višje plače tako za poklice v osnovni oskrbi, socialni oskrbi, zdravstveni negi in zdravstveni rehabilitaciji kot tudi v podpornih službah, pri čemer gre za dvig plač na vseh delovnih mestih.

Reforma se bo izvajala postopoma

Reforma s plačnimi dvigi je za štiri leta ocenjena na 1,4 milijarde evrov. Predvidena zvišanja plač so različna, vseh približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju naj bi pravico do višje plače v celoti pridobilo najpozneje do leta 2028. Zvišanja se bodo namreč uveljavila postopoma, v šestih obrokih, pri čemer je prvo predvideno 1. januarja 2025, zadnje 1. januarja 2028. Nekoliko drugače je določeno za poslance, funkcionarje vlade in državnega sveta, ki bi se jim zvišanja poznala šele z naslednjim mandatom.

Nova plačna lestvica ima med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa je ena proti sedem. Najnižja osnovna bruto plača bo 1253,90 evra, najvišja 8821,04 evra bruto. Med drugim je v zakonu po novem določen tudi način usklajevanja plač z inflacijo, spremembe so v sistemu napredovanja in nagrajevanja.

Na vladni strani poudarjajo, da z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne, vzpostavljena bo izboljšana povezanost plačila z rezultati dela, omogočena bo večja fleksibilnost pri določanju plač za zaposlene z ustreznimi znanji in kompetencami, plačni sistem pa bo omogočal tudi boljše prilagajanje ponudbi in povpraševanju na trgu dela, vključno z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov tako za lažje privabljanje novo zaposlenih kakor tudi za ohranitev že zaposlenih.