Minister za obrambo Marjan Šarec se je na začetku oktobra udeležil Varšavskega varnostnega foruma, na katerem je, kot je objavilo obrambno ministrstvo, sodeloval na panelu o evropski kolektivni obrambi zaradi vojne v Ukrajini (Europe at War: Beefing up Europe's Collective Defence).

Ukrajinska tiskovna agencija RBK je poročala, da je slovenski obrambni minister poudaril, da je Slovenija Ukrajini donirala dovolj oklepnih vozil, da bi Ukrajina lahko z njimi formirala oklepno brigado, približno 90 vozil. "Slovenija je bila med prvimi, ki je pomagala Ukrajini. Donirali smo opremo na ravni oklepne brigade," je poročanju RBK-ja dejal Šarec.

Večina držav, ki Ukrajini zagotavljajo pomoč v orožju, vsaj na videz nima težav z javnimi objavami seznamov darovanega orožja. Tudi Slovenija se je sprva pohvalila z donacijami 35 bojnih pehotnih vozil M80A in 28 tankov M55S Ukrajini. Naslednje pošiljke orožja Ukrajini pa so razkrili šele mediji, kot denimo donacije 20 oklepnikov 6x6 valuk in terenskih vozil humwee.

Kot so za MMC pojasnili na Morsu, sklepi vlade o vrstah in obsegu vojaške pomoči Slovenije Ukrajini niso javni. Prav tako so zanikali, da naj bi minister Šarec na nastopu na Varšavskem varnostnem forumu govoril o donaciji okoli 90 oklepnih vozil Ukrajini.

"Minister v svojem nastopu na omenjenem forumu ni govoril o konkretni vojaški opremi, ki jo je Republika Slovenija donirala Ukrajini, prav tako ne o konkretni količini donirane vojaške opreme. Ministrstvo za obrambo je že od začetka ruske agresije na Ukrajino v okviru aktivnosti, ki jih izvaja Vlada Republika Slovenije, vključeno v nudenje humanitarne, finančne, materialne in vojaške pomoči Ukrajini. Nikoli pa ne komentiramo vrste in obsega vojaške pomoči Republike Slovenije Ukrajini, saj so sklepi Vlade Republike Slovenije, ki se nanašajo na tovrstno vojaško pomoč, označeni s stopnjo tajnosti interno," so glede vojaških donacij navedli na Morsu.

Katero orožje je Ukrajincem podarila Slovenija?

Nizozemska skupina raziskovalcev na področju vojskovanja Oryx se na družbenih omrežjih in spletu obsežno posveča vojni v Ukrajini in šteje izgube obeh strani ter občasno objavlja sezname orožja, ki ga je Ukrajini donirala določena država. Sredi junija so objavili seznam orožja, ki ga je Ukrajini neuradno podarila Slovenija. Poleg 28 tankov M-55S in 35 pehotnih oklepnikov ter 20 valukov je na seznamu še 20 terenskih vozil HMMWV, 16 lahkih havbic M101s, 200 protiletalskih topov Zastava M55s in Zastava M75s in 8000 protitankovskih min ter neznano število avtomatskih pušk M70 ter pripadajoče strelivo. Slovenija naj bi Ukrajini v okviru vojaške pomoči poslala tudi vojaške čelade in pogonsko gorivo.

Na seznamu ukrajinskih izgub sta s slovenskega seznama med uničenim ali poškodovanim orožjem dva tanka M-55s in sedem oklepnikov BVP M-80A.

Pomoč v zdravilih in pri razminiranju

Za humanitarne donacije, v nasprotju z orožjem, seznami pomoči niso tajni. Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) so glede humanitarne pomoči Ukrajini navedli, da je letos še predvidena predaja reševalnega vozila, ki bo opremljeno s specialno opremo za prevoz prezgodaj rojenih otrok. Skupna vrednost reševalnega vozila je 370 tisoč evrov.

Finančni prispevek Fundaciji Olene Zelenske v skupni vrednosti 200 tisoč evrov je namenjen za projekt obnove centralne mestne bolnišnice v Izjumu v harkovski pokrajini. Podpora Ukrajini na področju humanitarnega razminiranja pa je znašala 1,5 milijona evrov.

Slovenija je tudi namenila milijon evrov za humanitarne potrebe prek Mednarodnega odbora Rdečega križa in 800.000 evrov prek Slovenske karitas za dokončanje obnove doma za invalidno mladino v Zaričanih, za nakup stavbe za vzpostavitev centra za psihosocialno pomoč v harkovski pokrajini in za druge nujne humanitarne potrebe.

Prek regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije je bilo letos namenjenih pol milijona evrov za zdravila in medicinsko opremo, milijon evrov pa za obravnavo prehranske varnosti kot posledice vojne v Ukrajini prek Svetovnega programa za hrano.

Slovenija letos in prihodnje leto po navedbah MZEZ-ja tudi sofinancira štiri dvostranske razvojne in humanitarne projekte, in sicer za izboljšanje zdravstvene blaginje žrtev min ter nudenja rehabilitacije na URI Soča (835 tisoč evrov), 100 tisoč evrov je namenjenih duševnemu zdravju in psihosocialni pomoči otrokom in njihovim družinam, 75 tisoč evrov pomoči ukrajinskim beguncem v Moldaviji in 200 tisoč evrov za usposabljanje za razvoj lokalne oblasti v Ukrajini.

"MZEZ ima v okviru rednih sredstev za uradno razvojno pomoč za leto 2024 še dober milijon evrov pogodbeno nevezanih sredstev, katerih del namerava nameniti za dodatno humanitarno pomoč in razvojne projekte v Ukrajini. Dodatna sredstva za humanitarno pomoč in razvojno partnerstvo z Ukrajino, poleg navedenih, so odvisna od morebitnih dodatnih proračunskih sredstev," so še pojasnili na zunanjem ministrstvu.