Socialni partnerji po današnjem tretjem srečanju na temo predlagane reforme delovnopravne zakonodaje, ki predstavlja prenovo zakonov o delovnih razmerjih in o urejanju trga dela, sicer niso bili zgovorni.

Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek tako o tem neposredno ni želel govoriti, na vprašanje, ali to pomeni, da je koncept enotne podobe padel, pa je odgovoril, da je bilo o tem konceptu glede na majhne spremembe obstoječega zakona o delovnih razmerjih in ponovno uvajanje sklepanja pogodb za določen čas z naslova začasno povečanega obsega dela težko govoriti že do zdaj.

Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, je spomnil, da se je delodajalska stran že na začetku pogajanj zavezala, da o vsebini pogovorov ne bo dajala izjav, zato je povedal le, da razprava teče po pričakovanjih, in zatrdil, da ostajajo optimisti ter da bodo dosegli vzpostavitev prožnejšega trga dela.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer, ki je današnje srečanje ocenil kot konstruktivno, pa je povedal, da bodo v torek začeli predlagano zakonodajo obravnavati po členih.

Neuradne izjave pa namigujejo, da je ideja o konceptu enotne pogodbe opuščena in da se bodo pogajanja pravzaprav začela na novo.

Ostalo bi prilagoditveno obdobje
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je v torek delojemalski in delodajalski strani zaradi nezadovoljstva s konceptom enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas predstavil novo rešitev, po kateri obdobja zaposlitve ne bi bila več tri, temveč samo eno.

Po neuradnih informacijah naj bi minister Vizjak iz do zdaj predlaganega koncepta izločil prvo in tretje obdobje, tako da bi ostalo samo drugo. Gre za prilagoditveno obdobje, ki v prvotnem predlogu reforme ohranja razloge za redno ali izredno odpuščanje, kot jih poznamo zdaj, torej poslovni in krivdni razlog ter razlog nesposobnosti in nastale invalidnosti.

Poleg tega se v drugem obdobju poenostavlja nekatere postopke odpuščanj tako, da pri krivdni odpovedi delavca delodajalcu ne bi bilo več treba opozarjati na ponavljanje kršitve. Pri odpovedi iz poslovnih razlogov pa delodajalcu ne bi bilo več treba preveriti, ali lahko delavca zaposli na drugo delovno mesto. Poenostavljena naj bi bila tudi obrazložitev odpovedi.

V sindikatih so sicer presodili, da ima tudi tak predlog veliko nepredvidljivosti in da ga ne gre posvojiti neposredno, kot predlaga vlada, temveč da bi bilo treba "institute", ki jih pozna danes veljavni zakon o delovnih razmerjih, drugo obdobje v predlagani reformi pa ne več, "popraviti". Vlada naj bi sicer predlagala progresiven način, da dlje, kot bi bil nekdo zaposlen pri delodajalcu, daljši bi bil čas odpovednega roka in višja bi bila odpravnina.

Delodajalci želijo lažje odpuščanje
V delodajalskih krogih pa na drugi strani poudarjajo, da je z njihove strani sprejemljiv zgolj predlog pogodbe, ki jim bo omogočal večje zaposlovanje. Pogodba mora biti taka, da se lahko delavec z delojemalcem, če ga ne potrebuje več, dogovori za prekinitev delovnega razmerja, so pojasnili. Zatrdili so, da njihov cilj ni odpuščanje in da je za prekinitev pogodbe o zaposlitvi vedno razlog, večinoma ekonomski.

Sindikati in delodajalci pozdravljajo odločitev ministrstva za delo, da ne bo vztrajalo pri prvotnem konceptu enotne pogodbe in da gre v smer novih predlogov. Vendar to še ne pomeni, da je predlagana rešitev brez napak.