Takšno spremembo je maja 2012 zaradi varčevalnih ukrepov prinesel Zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf), država pa tako letno prihrani okrog 1,3 milijona evrov.

Država je lani za študentske subvencije porabila 18 odstotkov manj denarja v primerjavi z letom 2012. "Za leto 2014 je v proračunu za subvencionirano študentsko prehrano predvidenih 15.310.600 evrov," so za MMC pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vrednost subvencije 2,63 evra
V letu 2013 je bilo unovčenih za 13.903.689,62 evra študentskih subvencij, so za MMC sporočili iz Študentske organizacije Slovenije, ki je od MDDSZ-ja pooblaščena za izvajanje posameznih nalog glede študentske prehrane. Tako so študentje v preteklem letu zaužili 5.286.574 subvencioniranih obrokov. K vsakemu subvencioniranemu obroku je država prispevala 2,63 evra, preostanek do redne cene obroka, pa je doplačal študent.

Najdražje študentsko doplačilo 4,37 evra
Najdražje doplačilo obroka znaša 4,37 evra, in sicer za obrok, ki je vreden 7 evrov. Cena najcenejšega doplačila pa je 0,00 evrov, kar pomeni, da študent ob tem obroku uveljavi subvencijo brez doplačila.

V povprečju 70.000 študentov, kolikor jih letno izkoristi študentske subvencije, mesečno porabi od šest do sedem bonov. "Treba se je zavedati, da je tudi nekaj takih, ki subvencij v določenih mesecih ali pa celo študijskem letu sploh ne izkoristijo, čeprav so vpisani v sistem. Ti študenti bistveno znižujejo povprečje," so dejali na ŠOS-u. Ob tem pa so še pojasnili, da kar nekaj študentov med letom tudi izgubi pravico do uporabe subvencionirane prehrane. Med najpogostejšimi razlogi sta dokončanje študija - diploma in pa začetek rednega delovnega razmerja. Mesečna številka uporabnikov bonov tako znaša okoli 67 tisoč upravičencev.

Subvencije tudi za tuje študente
Med upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so vsi študenti s statusom, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah ali visokošolskih zavodih v Sloveniji. Vendar pa študentje, ki želijo biti upravičeni do subvencionirane prehrane, ne smejo biti v delovnem razmerju oziroma opravljati gospodarske, poklicne ali kmetijske dejavnosti. Lahko pa so prejemniki družinske pokojnine. Poleg domačih študentov so do subvencionirane študentske prehrane upravičeni tudi študenti tujih univerz, ki v Sloveniji študirajo v okviru mednarodnih izmenjav.

Od junija 2012 bistveno manj burekov ob dveh zjutraj
Zujf je v 87. členu tudi časovno zamejil uporabo subvencioniranih študentskih obrokov. S tem je poskrbel, da lahko študentje uveljavljajo subvencije samo med 8. in 20. uro. Takšna sprememba je bistveno zmanjšala vrste v poznih večernih oziroma zgodnjih jutranjih urah pred lokali s hitro prehrano, ki ponujajo subvencioniran obrok.

Papirnati boni od 2010 le še zgodovina
Jeseni 2010 so študentje prešli na elektronski način poslovanja, kar je v praksi prineslo nekaj bistvenih sprememb. Prva je bila slovo papirnatih bonov. Uveljavil se je namreč elektronski način poslovanja. Študentje tako že štiri leta več ne kupujejo bonov, temveč subvencije uveljavljajo ob obroku pri ponudniku študentske prehrane. Tako denarja ne dajejo več vnaprej, temveč gostincu zgolj doplačajo razliko med ceno obroka in pa 2,63 evra, kot trenutno znaša subvencija države.

Subvencija se uporabi preko posebnega terminala, ki ga ima gostinec. Študent aktivira subvencijo s posebno kartico ali pogosteje z mobilnim telefonom, ki ga prisloni na terminal, prej pa pokliče številko 1808. Študent lahko uporabi največ dve subvenciji dnevno, v razmiku štirih ur. Subvencije lahko študentje uveljavljajo po vsej Sloveniji, kjer so ponudniki subvencionirane prehrane, ne glede na to, kje upravičenec študira.