Indeks zaznave korupcije kaže, da v Sloveniji na tem področju v letu dni ni večjih sprememb. Lani je dosegla 6,7 indeksne točke, letos pa je bila ocenjena nekoliko slabše, s 6,6 indeksne točke. Po ugotovitvah Transparency Internationala in Komisije za preprečevanje korupcije je v Sloveniji največ težav pri porabi javnega denarja in na področju klientelizma, je dejala predsednica Društva integriteta Simona Habič.

To stanje bi po njenem mnenju izboljšal zakon o integriteti v javnem sektorju, poleg tega pa bi z ustreznim pravnim okvirom gospodarstvu in podjetjem omogočili nemoteno poslovanje. Kot posebno težavo je Habičeva izpostavila, da je tretjina poslancev v državnem zboru hkrati tudi županov, kar naj bi uredila novela zakona o poslancih, ki uvaja nezdružljivost županske in poslanske funkcije.

Marinič: Boljši rezultat posledica dela prejšnje vlade
Po mnenju predsednika Komisije po zakonu o preprečevanju korupcije Branka Mariniča je nekoliko višja lanska uvrstitev Slovenije rezultat dela prejšnje vlade, predvsem na področju javnih naročil. Za MMC je dejal, da je bil zakon o integriteti v javnem sektorju že v javni razpravi, da pa "v svoji vsebini ne definira nekaterih najpomembnejših rešitev, ki bi prispevale k zmanjševanju korupcije".

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos opozarja, da je pri identifikaciji koruptivnih dejanj zelo pomembna že prijava suma korupcije, saj komisija le na podlagi prijave lahko začne postopek ugotavljanja koruptivnega dejanja. Zato je ključno, da se poveča zavedanje javnosti, da je boj proti korupciji odvisen tudi od vsakega posameznika.

Kosova komisija: Zadržki pri prijavi zaradi Mariničeve komisije
Komisija je letos prejela več prijav suma koruptivnih dejanj kot leto prej, in sicer okoli 1.000, a se je hkrati povečal tudi negativni učinek, saj naj bi se povečevalo število oseb (tako pravnih kot fizičnih), ki želijo odkriti in šikanirati prijavitelja, so za MMC sporočili iz Komisije za preprečevanje korupcije.

"Komisija se je na žalost prav na tem področju v zadnjih tednih srečala z omahovanjem morebitnih prijaviteljev, ki so imeli zadržke podati prijavo o sumu koruptivnega dejanja zaradi zahteve državnozborske Komisije po Zakonu o preprečevanju korupcije po dostopu do vseh prijav komisije," izpostavljajo. Tudi v Kosovi komisiji omenjajo predlog zakona o integriteti, ki, če bo sprejet, priznava, da je zaščita identitete prijaviteljev ključni del zatiranja korupcije.

Stanje najslabše na kriznih področjih
Transparency International je letos ocenjeval 180 držav. Najvišje so se uvrstile Nova Zelandija (9,4 indeksne točke), Danska (9,4 indeksne točke), Singapur, Švedska (obe 9,2 indeksne točke) in Švica (9 indeksnih točk). Najslabše so se uvrstile Somalija (1,1 indeksne točke), Afganistan (1,3 indeksne točke), Mnjanmar (1,4 indeksne točke) in Irak ter Sudan (oba 1,5 indeksne točke).

Habičeva je ob tem opozorila, da rezultat še ne pomeni, da na Novi Zelandiji, ki se je uvrstila najvišje, ni korupcije. Indeks zaznave stanja namreč temelji na zaznavi poslovnežev in analitikov države o stopnji korupcije v javnem sektorju. Raziskava še ugotavlja, da javne investicije povečajo tveganje za korupcijo, največja težava, povezana s korupcijo v zahodnih državah, je tajnost bančnih podatkov.