Predsednik komisije Drago Kos je povzel njeno delovanje od ustanovitve oktobra lani. Dejal je, da so se v prvih mesecih ukvarjali predvsem z vzpostavitvijo sistemov, ki jih predvideva zakon.
Sprejeli so akcijski načrt za sprejetje nacionalne protikorupcijske strategije. V tem času sta se na komisijo obrnila 302 državljana, kar kaže, da so jo vzeli za svojo, čeprav nima pristojnosti za pregon korupcije.
Veliko energije so porabili tudi za odgovarjanje na očitke in dvome o upravičenosti obstoja komisije. Po Kosovih besedah je komisija opravljala delo kljub številnim grožnjam, zmanjševanju sredstev in diskreditacijah članov.
Komisija je dokazala, da lahko v Sloveniji deluje tudi organ, ki ga ne mara nihče, razen velikega dela državljanov, je dejal Kos.
Nasprotujoča si stališča koalicije in opozicije
V SNS-u, predlagatelju zakona, ki ukinja Kosovo komisijo, menijo, da je Kosova komisija potratna in nima bistvenih pristojnosti, saj ne more sodelovati v predkazenskih postopkih.
V SD-ju so opozarjali, da je komisija organ, ki je za razliko od komisije DZ-ja izpred 12 let, ki je bila sestavljena samo iz poslancev, učinkovito vzpostavil nadzor nad vsemi funkcionarji.
Po mnenju SDS-a pa komisija, katere člane sta imenovala DZ in vlada v prejšnjem mandatu, zagotovo ni nepolitičen in neodvisen organ, kot trdi opozicija. Tudi SLS meni, da komisija ni neodvisni organ, saj jo je imenovala parlamentarna večina ob nasprotovanju takratne opozicije.
Vladi večlina v raziskovalnih odborih
Poslanci so sprejeli še spremembe zakona o R & R dejavnosti, ki bodo vladi zagotovile večino v upravnih odborih raziskovalnih zavodov. Sprejeli so tudi resolucijo o varovanju okolja, spremembe zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa in nova pravila ravnanja z zaupnimi podatki, ki uvajajo strožji režim.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje