Vladna ekipa je v tem trenutku taka, kakršno je pač predsednica lahko izbrala, glede na to da gre za prehodno vlado in je znotraj tega težko pridobiti ljudi, komentira ministrsko ekipo Alenke Bratušek ekonomist Bogomir Kovač. To pa po njegovem mnenju ne bi smel biti neki manko, saj je precej bolj kot posameznik pomembno, kako bodo ministri delovali kot ekipa.

Čuferjeve kompetence niso vprašljive
Čeprav se je ob novici, da bo finančno ministrstvo prevzel Uroš Čufer, sprožilo več kritik glede na njegovo funkcijo v NLB-ju, pa Kovač meni, da gre nedvomno za tehnično izjemno podkovanega strokovnjaka s področja makroekonomije, ki nima nobenega političnega predznaka. "Kdor koli se spozna na analitično delo v takšni banki, kot je NLB, natančno ve, da tisto, kar so mu skušali v zadnjih 24 urah naprtiti, ne drži."

Seveda pa ostaja odprto vprašanje, ali bo znal izkoristiti izziv in ostati spreten na spolzkem političnem parketu. Kovač opozarja, da bo politka vlade, kar zadeva finančno konsolidacijo, v precejšnji meri odvisna od tega, kakšna bo usmeritev Evropske unije, kjer se precej krešejo mnenja okoli tega, ali je bila zastavljena politika konsolidacije javnih financ, s katero imajo poleg Slovenije težave tudi druge članice, prava.

Kovač: Ključna je davčna reforma
Poleg zunanjih makroekonomskih okvirjev pa bo uspeh vlade odvisen tudi od tega, "v kolikšni meri bo kredibilna pri izvajanju svoje politike. Tu je izjemnega pomena, da bodo njeni prvi koraki taki, da bodo zbujali neko določeno stopnjo zaupanja tako doma kot tudi v tujini."

V tem trenutku je po mnenju Kovača najpomembnejše vprašanje, kaj se dogaja z davčno reformo, katere temeljni okvir bi moral biti vezan na finančno konsolidacijo. "To je po mojem mnenju ključno in tega prejšnja vlada v celovitem smislu ni ponudila." Pri tem Kovač misli ne zgolj na kratkoročno konsolidacijo, temveč na prikaz, kaj se da z davčno reformo narediti za reševanje celotnega problema.

Ta vlada bo po mnenju Kovača morala tudi pokazati, da ima drugačen pristop od prejšnje vlade, ki je na ekonomskem področju doživela neuspeh. "Prejšnja vlada je bila relativno uspešna pri fiskalni konsolidaciji, ni pa bila uspešna pri iskanju rešitve, na kakšen način oživiti gospodarstvo." Kako uspešna bo nova vlada, pa je po mnenju Kovača prezgodaj ugibati.

Slaba banka in holding še nista operativna
Veliko dela pa bo imela nova vlada tudi vzpostavitvijo operativnosti tako slabe banke kot tudi državnega holdinga. "Ključnih izračunov, kakšne finančne posledice bo imela sanacija bank, s strani prejšnje vlade nikoli nismo videli. Imeli smo le reformne predloge, ki pa so bili zelo daleč od operativnih." Podobna težava pesti tudi državni holding, ki skuša upravljati 1.200 enot na 137 poslovnih področjih, česar se ne da upravljati centralizirano "Ni pameti, ki bi to lahko počela."

Sicer pa Kovač izpostavlja, da bodo šele prvi meseci dela vlade - pri čemer poudarja, da časa ne bo veliko - dali jasnejše odgovore o uspešnosti finančnega ministrstva. "Prvi koraki morajo biti taki, da bomo vanje lahko verjeli." Pri čemer pa je mnenja, da je prednost te vlade tudi v tem, da ima predsednico, ki se je s področjem javnih financ ukvarjala več let pod različnimi vladami in jih zato razume, medtem ko jih prejšnji predsednik po mnenju Kovača ni nikoli razumel v celoti.

OZS kritičen do odhajajoče vlade
Tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Alojz Kovšca meni, da ministrska ekipa vsebuje kakovostne kadre, vendar ne želi ugibati, kako uspešno bo njihovo delo. V OZS-ju ostajajo, tako kot bi bili do vsake vlade, skeptični. Ob tem pa je Kovšca omenil, da v OZS-ju pri prejšnji vladi niso bili zadovoljni niti z gospodarskim niti s finančnim ministrom. Temu so zamerili uvedbo izjemno nizkega cenzusa pri pavšalni obdavčitvi, kar po mnenju Kovšce ni skladno z usmeritvami prejšnje vlade, saj spodbuja navidezno samozaposlovanje in s tem sivo ekonomijo.

Nekatere predloge iz koalicijske pogodbe pozdravljajo ...
V OZS-ju pa ostajajo skeptični do prihajajoče vlade tudi zaradi koalicijske pogodbe, ki po mnenju Kovšce vsebuje nekaj problematičnih točk. Ob tem Kovšca poudarja, da v OZS-ju pozdravljajo razbremenitev končnih odjemalcev električne energije z znižanjem omrežninskih dajatev. Prav tako pozdravljajo pripravo izhodišč za oblikovanje odpravninskega sklada, saj ravno odpravnine predstavljajo izjemen strošek za mala podjetja. Uvedbo odpravninskega sklada so večkrat predlagali tudi v OZS-ju, poudarja Kovšca.

... do večine predlogov pa ostajajo skeptični
Manj zadovoljni pa so v OZS-ju z delom koalicijske pogodbe, ki predvideva izboljšave poslovnega okolja z zakonodajnimi razbremenitvami, kar sicer pozdravljajo, moti pa jih predlagana deregulacija poklicev. "Če zaposlujete kvalificirane kadre, ima delodajalec neko jamstvo, da bodo dobro delali, kvalificirani kadri pa imajo tudi višje plače. Če se dopusti, da bo delodajalec za kvalificirano delovno mesto vzel nekoga drugega, ki bo delal za manj, bo prišlo do lumpenproletarizacije delavcev."

Kovšca meni, da je deregulacija poklicev "snobovski pogled družboslovcev na proizvodne poklice." Z razvrednotenjem zadnjih se bo zanje odločalo čedalje manj otrok, četudi se ti finančno precej hitreje osamosvojijo od tistih, ki gredo na visokošolsko izobraževanje. Kovšca v tem kontekstu pri koalicijski pogodbi pogreša tudi uvedbo dualnega sistema izobraževanja, ki je po Evropi v vzponu, in poleg šolskega izobraževanja vključuje tudi prakso pri bodočem delodajalcu. Prav tako pogrešajo možnost vertikalnega izobraževanja znotraj poklicev. "V Franciji lahko kuhar pride do akademskega naziva, pri nas pa bo vedno ostal poklicni kuhar ali gostinski tehnik."

Nejasna opredelitev pomoči za podjetja
V OZS-ju so skeptični tudi pri drugih točkah koalicijske pogodbe. Ta sicer opredeljuje pomoč za mala in srednja podjetja iz naslova prodaje državnega podjetja, vendar brez jasne opredelitve, kako se bo ta pomoč delila. Tudi predvidena garancijska shema za mala podjetja Kovšce ne prepriča. "Taka shema že obstaja, a je tako rigidna, da mala podjetja ne pridejo zraven."

Kovšca je kritičen tudi do predlaganega ukrepa davčne razbremenitve prihodkov nevladnih organizacij, če je presežek namenjen njihovemu delovanju. "Ne nasprotujem nevladnim organizacijam. Nikakor. Opozarjam zgolj, da se nevladne organizacije lahko hitro izrodijo v tržni subjekt in nelojalno konkurenco."

Zakon je eno, realizacija drugo
Kovšca nasprotuje tudi ukrepom za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, ki v času krize po njegovem mnenju dosega negativne učinke. "Na lokalni ravni se hitro zgodi, da neki podjetnik, ki mu zmanjka dela, odpusti delavca, ta pa se začne ukvarjati s sorodno obrtjo in podjetniku odžre še tisto malega dela. Vendar tu ne gre za konkurenco, ki bi skušala prevzeti trg z investicijami in zaposlovanjem, temveč je motiv preživetje, kar pomeni damping cen do točke, ko nihče ne more preživeti."

Kovšca je tako mnenja, da koalicijska pogodba vsebuje lepo zapisane cilje, vendar pa je vprašljiva njihova realizacija. "Zakon je eno, realizacija zakona pa je tista, ki kaže na rezultate."