Člani odbora za finance so se s predlogom proračuna za leto 2025 seznanili že pred štirimi tedni, ko je finančni minister Klemen Boštjančič povedal, da ga je vlada pripravila v še vedno negotovih razmerah po zaporedju treh kriz, to je covida-19, energetske krize in obsežnih poplav v letošnjem avgustu.

Od takrat se razmere niso spremenile. Vlada je tako v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2025, ki ga je pripravila po tem, ko so se oktobra s proračunskimi načrti poleg članov odbora za finance seznanila tudi druga delovna telesa državnega zbora, pustila prihodke in odhodke enake, kot jih je predstavila oktobra.

V državni proračun naj bi se leta 2025 steklo 14,6 milijarde evrov, odhodki pa so določeni v višini 15,8 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi tako znašal 1,26 milijarde evrov oziroma 1,8 odstotka BDP-ja, je povedal Boštjančič.

Vlada je v dopolnjenem predlogu uvedla nekatere spremembe, in sicer je dodatno zagotovila sredstva za naložbe v cestno infrastrukturo v višini 21,5 milijona evrov, za toliko pa se bo zmanjšala proračunska rezerva. Ministrstvo za infrastrukturo bo imelo na voljo rekordna sredstva tudi zato, ker je z naskokom največji del odprave posledic poplav povezan z gradbenimi deli, je dejal minister.

Kritike opozicije in predsednika fiskalnega sveta Kračuna

Poslanski skupini SDS-a in NSi-ja sta predlagali še 32 prerazporeditev v skupni vrednosti nekaj več kot 198 milijonov evrov, od katerih odbor za finance kot matično delovno telo ni podprl nobenega. Svojih dopolnil ni pripravil.

V opoziciji so bili do predstavljenega dokumenta kritični. Prihodki so nerealno ocenjeni, je tako kot tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun opozorila poslanka SDS-a Suzana Lep Šimenko. "Res je, da nameravate zvišati davek od dohodkov pravnih oseb, a gospodarski položaj ni ravno bleščeč, zato se mi zdijo te številke malo prenapihnjene," je dejala. Jernej Vrtovec (NSi) pa je opomnil, da vlada pogosto spreminja svoje odločitve, zato ga zanima: "Ali se tudi s tem proračunom hecate in bomo kaj kmalu dobili nekaj novega na mizo?"

Kračun je menil, da čeprav vlada z dopolnjenim predlogom skupnega obsega prihodkov in odhodkov ni spreminjala, pa je spremenila nekatere svoje ukrepe, kot so ukinitev solidarnostnega prispevka, usklajevanje socialnih transferjev in plač ter oprostitev prispevka za obnovljive vire energije. "To dodatno zmanjšuje njegovo kredibilnost," je dejal o danes obravnavanem predlogu proračuna. Dokument se mu zdi brezpredmeten, saj vlada ni predstavila javnofinančnih učinkov dodatno sprejetih ukrepov.

V soboto bo imel odbor na dnevnem redu še predlog sprememb proračuna za leto 2024, proračunske dokumente za prihodnji dve leti pa bo DZ potrjeval na redni novembrski seji, ki se bo začela v ponedeljek.

Največ časa bo posvečenega proračunoma

Poslanci bodo na novembrski seji največ časa namenili prav proračunskim dokumentom za naslednji dve leti. Na dnevnem redu bosta med drugim predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne in predlog pokojninske novele. Vprašanja bodo poslanci premierju Robertu Golobu zaradi njegove bolniške odsotnosti zastavljali v četrtek.

Na torkovem nadaljevanju seje bodo potrjevali proračunske dokumente za naslednji dve leti, ki jih v pomembni meri zaznamuje sanacija po avgustovski ujmi. Glede na dokumente bi proračunski primanjkljaj v letu 2024 znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V letu 2025 naj bi se primanjkljaj znižal na 1,3 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka BDP.-ja

V torek bodo obravnavali tudi predlog novele zakona o davku na dodano vrednost in predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne.

Seja se bo nadaljevala v četrtek, na njej pa bodo obravnavali predlog novele o štipendiranju, predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predlog novele zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti, predlog novele zakona o osnovni šoli.
Poslanci bodo v četrtek obravnavali tudi vmesno poročilo preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank. Slednja je ob predstavitvi poročila vlado pozvala k spremembam zakonodaje, ki bi med drugim odpravile "prepovedane prakse obvodnega financiranja in financiranja volilnih kampanj političnih strank". Obravnavo te točke bodo nadaljevali v petek, ko bodo med drugim razpravljali še o predlogu deklaracije o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela.

Mandatno-volilne zadeve bodo obravnavali v četrtek, je določila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Na kolegiju so vodje poslanskih skupin odločili, da se bo predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov obravnaval po skrajšanem postopku.

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je pod točko razno predal zahvalo državnega sekretarja za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjana Šefica zakonodajno-pravni službi DZ-ja za sodelovanje pri sprejemanju interventnega zakona po poplavah.