Po napovedih kabineta slovenskega premierja je obisk namenjen predvsem krepitvi dvostranskega sodelovanja med državama. Foto: RTV SLO
Po napovedih kabineta slovenskega premierja je obisk namenjen predvsem krepitvi dvostranskega sodelovanja med državama. Foto: RTV SLO
Jörg Haider
Na področju manjšinskega vprašanja je spretno izkoriščal nacionalno noto, kljuboval Dunaju, ustavnemu sodišču, Ljubljani in mednarodni skupnosti. Foto: EPA
Werner Faymann
Werner Faymann - mu bo uspelo, kar ni njegovim predhodnikom. Foto: EPA
Manjšinjsko vprašanje
Spor je star najmanj pol stoletja. Foto: Reuters
Borut Pahor, Danilo Türk
Za rešitev v obojestransko zadovoljstvo je potrebno vzajemno sodelovanje. Bo slovenski državni vrh zavzel aktivno vlogo? Foto: MMC RTV SLO
Dosje: 50 let Avstrijske državne pogodbe

Zgodovinska izkušnja pravi, da ne. Dvojezični krajevni napisi in druga dvostranska vprašanja so tako v ospredju tudi ob tokratnem obisku visokega avstrijskega predstavnika v Ljubljani. Predsednik republike Danilo Türk in premier Borut Pahor gostita avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna. Njegova predhodnika, Wolfgang Schüssel in Alfred Gusenbauer, sta bila s slovenskimi sogovorniki pri korakih na poti razrešitve manjšinskega vprašanja neuspešna. Zdelo se je, da njihov ritem in njihovo pot namesto Dunaja narekuje Celovec.

Od nejasnosti v polstoletni politični spopad
Spor je star najmanj pol stoletja. 15. maja 1955 je bila podpisana Avstrijska državna pogodba (ADP), v kateri je Avstrija slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem zagotovila določene pravice. 7. člen ADP-ja predvideva postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v krajih z narodnostno mešanim prebivalstvom, a ne določa natančnejših kriterijev za postavitev.

To je šele julija 1972 storila vlada premierja Bruna Kreiskega, ki je odločila, da na podlagi ljudskega štetja iz leta 1961 postavi dvojezične krajevne table v vseh krajih, kjer so Slovenci predstavljali vsaj 20 odstotkov prebivalstva. Kriteriju ustreza 205 krajev v 36 občinah. Septembra so bile postavljene prve table, obenem pa so jih njihovi nasprotniki v zavetju teme podirali. Incidenti so ustavili njihovo nadaljnje postavljanje.
Obdobje varljivega miru
S sprejetjem zakona o narodnih skupnostih julija 1976 je kot spodnji prag za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel določen 25-odstotni delež slovenskega prebivalstva. S pripadajočo uredbo je določeno, da bo postavljenih 91 dvojezičnih krajevnih napisov.

Po skoraj dveh desetletjih relativnega zatišja se je odvetnik Rudi Vouk pritožil zoper kazensko odločbo zaradi prehitre vožnje v Škocjanu in trdil, da tamkajšnja enojezična krajevna tabla, ki pomeni tudi omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro, ni bila veljavna, saj bi morala biti v skladu z ADP-jem dvojezična.

Haider se predstavi
Koroški Slovenci so leta 2000 zahtevali spremembo zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976. Koroški deželni glavar Jörg Haider je to zavrnil. December 2001 - avstrijsko ustavno sodišče je po pritožbi Vouka iz leta 1994 ocenilo, da je 25-odstotni delež manjšinskega prebivalstva za dvojezično topografijo v zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976 previsok. Razsodilo je, da za dvojezično topografijo zadostuje okoli 10-odstotni delež manjšinskega prebivalstva skozi daljše obdobje.

Po nekaj letih neuspešnih pogajanj pod pokroviteljstvom zvezne vlade na Dunaju, je januarja 2006 Haider prebivalcem južne Koroške poslal vprašalnik s predlogom za ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov, po katerem naj bi dvojezične krajevne table postavili v občinah z 10-odstotnim deležem slovenskega prebivalstva, a le v krajih z vsaj 15 odstotki opredeljenih Slovencev. 85,1 odstotka sodelujočih je predlog zavrnilo. Koroški deželni glavar je tudi zahteval referendum o dvojezičnih krajevnih tablah po vsej avstrijski Koroški in v dveh mesecih zbral zadostnih 15.000 podpisov podpore. Hkrati je Haider poskušal obiti odločbo ustavnega sodišča: med drugim s prestavljanjem tabel za nekaj metrov ter postavljanjem spornih, manjših slovenskih napisov. Slednje je ustavno sodišče pozneje razglasilo za protizakonite.

Julija 2006 je avstrijska vlada sprejela topografsko uredbo, v skladu s katero naj bi bilo na avstrijskem Koroškem do konca leta 2009 141 krajev z dvojezičnimi krajevnimi oznakami. Avstrijski parlament je rešitev zavrnil. Februar 2007 - državno tožilstvo v Celovcu je proti Haiderju in njegovemu namestniku ter deželnemu svetniku za promet Dörflerju uvedlo preiskave zaradi suma zlorabe uradnega položaja v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel.

Oktobra 2008 je Jörg Haider umrl v prometni nesreči. Na položaju ga je nasledil prav Dörfler. Pred dnevi je avstrijsko tožilstvo preiskavo ustavilo .

Na vrsti sta Dunaj in Ljubljana
Pred obiskom avstrijskega kanclerja so predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) prejšnji teden od slovenske vlade zahtevali bilateralizacijo vprašanja slovenske manjšine v odnosu z Avstrijo, še posebej v luči nedavnega pravosodnega škandala v Avstriji glede dvojezičnih krajevnih napisov. Gre za ustavitev preiskave zoper koroškega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja zaradi suma zlorabe uradnega položaja pri dvojezičnih krajevnih napisih. Tudi stranke LDS, SNS in SLS so Pahorja pozvale, naj na srečanju z avstrijskim kolegom izpostavi vprašanje slovenske manjšine.

Avstrijski kancler je dan pred svojim prvim obiskom v Sloveniji sicer zagotovil, da na srečanju s slovenskim premierjem na Brdu pri Kranju ne bo govora o konkretnem številu dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem. Ni želel govoriti niti o časovnem okviru za rešitev spora glede dvojezičnih tabel, je pa menil, da bi moralo biti to vprašanje rešeno že davno.


Dosje: 50 let Avstrijske državne pogodbe