Člani preiskovalne komisije so prav tako sprejeli sklep, da bodo državnemu zboru predlagali razširitev obsega parlamentarne preiskave, določenega z odreditvijo parlamentarne preiskave. Predlagajo, da se ugotovi, ali so v posameznih menedžerskih prevzemnih aktivnostih sodelovali tudi nosilci javnih funkcij na način, da so pri bankah pridobili posojila zase ali za podjetja, v katerih so bili lastniki oziroma solastniki.

"Vzrokov ne smemo iskati v zakonodaji"
Če je v komisiji do zaslišanja direktorja agencije za trg vrednostnih papirjev Damjana Žuglja prevladovalo mnenje, da je bila za sporna menedžerska lastninjenja kriva nepopolna prevzemna zakonodaja, je Žugljevo pričanje pozornost preusmerilo v to, kako so menedžerji prišli do denarja za odkupe podjetij, je za Radio Slovenija poročala Simona Rogelj.

"Vzrokov za to, kar se je dogajalo, ne bi smeli iskati v prevzemni zakonodaji," je poudaril Žugelj. Kot pravi, je dejstvo, da je zatajil nadzor tako agencije pod vodstvom njegovega predhodnika Nevena Boraka kot tudi Banke Slovenije.

Žugelj: Centralna banka bi lahko ukrepala
"Centralna banka, ki ima vsak dan na mizi sveže podatke, bi lahko ukrepala prek mehanizma kapitalske ustreznosti. Če bi zaradi posojil za menedžerske odkupe banke zahtevale vedno nove dokapitalizacije, bi zahteve po svežem denarju zagotovo vzbudile pozornost," je še menil Žugelj.

Centralna banka je že dan po Žugljevem pričanju zahtevala magnetogram. Po prejemu in njegovi proučitvi se bodo odločili, kako se bodo odzvali, so sporočili. Če bo komisija danes sklep o zaslišanju guvernerja potrdila, lahko Kranjca pred preiskovalno komisijo pričakujemo po novem letu.