Kresalova je opomnila, da žrtev pripadnikov narodnoosvobodilnega boja, ubitih na Urhu, ne sme v pozabo, saj z resnico na oltarju zgodovinske ignorance žrtvujemo še drugo, z njo povezano vrednoto, namreč pravico.

"Prav vsak kotiček in objekt na tem hribu je postal del neke mračne zgodbe," je opozorila in dodala, da gozdovi niso bili naravna sprehajališča, pač pa poslednji plitvi grobovi partizanov in preostalih pripadnikov narodnoosvobodilnega boja. Spomnila je na "njihove krvnike, ki niso bili vojaki tuje vojske, temveč mučitelji in klavci, nekoč pa sosedi v okoliških vaseh".

Poudarila je še, da je antifašizem zgodovinsko izročilo, iz katerega izhajajo bolj ali manj vse civilizirane sodobne države in ki je položeno v zibelko marsikateri mednarodni organizaciji. Po njenih besedah je naše poslanstvo zdaj po najboljših močeh prispevati k bolj pravičnemu razvoju Slovenije, da bomo v pravno urejeni državi in v odprti, ustvarjalni družbi bolje živeli.

Slovesnosti na Svetem Urhu pri Ljubljani sta se udeležila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in ljubljanski župan Zoran Janković.

Türk položil vence na Žalah, v Teznem in Frankolovem
Ob 1. novembru so potekale tudi številne druge slovesnosti. Predsednik republike Danilo Türk je na Žalah v Ljubljani položil vence pri spomeniku padlim v NOB-ju, pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo in pri kostnici žrtev 1. svetovne vojne. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik vlade Borut Pahor, predsednik državnega zbora Pavel Gantar, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Alojz Šteiner in generalni direktor slovenske policije Janko Goršek.

Predsednik republike Türk je položil venec tudi k spomeniku žrtvam povojnih pobojev iz leta 1945 v Teznem in k spomeniku frankolovskim žrtvam v Frankolovem.